Orodja imajo, končnih rešitev še ne

Razočaranje, ker je dogovor države za razvoj regij oziroma dialog za izvajanje z evropskimi sredstvi podprtih regijskih projektov pogorel na celi črti, in vprašanja perspektive lesne industrije so včeraj opredeljevala debato gospodarskega ministra

Zdravka Počivalška

s koroškimi župani in poslancema iz regije

Danilom Antonom Rancem

in

Ivanom Škodnikom

v Dravogradu. Srž razprave je bilo ustanavljanje lesnih centrov po Sloveniji v okviru nadaljnjega delovanja državnega podjetja Slovenski državni gozdovi - SiDG ter zahteva Koroške po pridobitvi lesnega centra in obuditvi propadle proizvodnje Lesne Tovarne ivernih plošč - TIP Otiški Vrh, ki so jo naslovili na vlado.

Sredi gozda težave z nabavo lesa

Minister je ugotavljal, da ima Koroška vse pogoje, da prav v njej deluje eden prvih, če ne kar prvi lesni center, ki jih nameravajo v nadaljnjem uresničevanju gozdno-lesne verige oblikovati po Sloveniji. Možnosti Koroške so velike pri surovinah in predelavi, čeprav konkretnejših časovnih načrtov, kdaj bi se to lahko zgodilo, Počivalšek ni opredelil. Pričakuje pa podporo lokalne ravni in sodelovanje županov, tudi v smislu krepitve pritiska o nujnosti nadaljnjih korakov SiDG, sploh ob dejstvu, da v vladi pri tem niso enotni. Paradoksalno je tudi, da imajo lesna podjetja sredi gozdnato bogate regije težave z nabavljanjem surovine, s čimer se je denimo včeraj seznanil v družbi Imont, zato pričakuje rešitve in ukrepe tudi v tej smeri. Edina časovnica, ki jo je opredelil, je konec januarja, ko od SiDG pričakujejo sprejetje strategije ustanovitve lesnih centrov.

Obujanje Iverke kompleksen proces

Minister je zagotovil, da bo stopil v stik s stečajnim upraviteljem Lesne TIP tako glede dogovarjanja s potencialnimi investitorji kot glede pokrivanja stroškov vzdrževanja proizvodne linije čez zimo, kar se zdaj v stečaju kaže kot ena večjih (finančnih) težav. Stečajni upravitelj

Marko Drobež

je namreč že večkrat opozoril, da bo treba čez zimo poskrbeti za ustrezno vzdrževanje osrednje stiskalnice in jo obvarovati pred propadanjem. Linija je v lasti družbe za financiranje Heta, s katero se je o kritju stroškov vzdrževanja tudi dogovoril. Manj uspešen je bil poziv upnikom v stečaju pri zagotavljanju virov za ogrevanje preko zime, saj se nanj sploh niso odzvali. V Heti skušajo medtem nadaljevati prodajo proizvodne linije, čeprav pogajanja s prvim tujim ponudnikom ne potekajo več, saj naj bi se potencialni kupec nekoliko ohladil do naložbe. Zdaj računajo na druge interesente, prav tako tuje, cilj je čimprejšnja prodaja. Je pa dejstvo, da je samo za zagon proizvodnje potreben najmanj milijon evrov. Vsaj na ravni lastnika linije kaže, da se bo prodaja stiskalnice premaknila v pomlad 2017, realnost možnosti za vzpostavitev lesnega centra prav v Otiškem Vrhu pa je odvisna od več akterjev v precej kompleksni zgodbi.