Urška Mlinarič
"Ime mi je H. V Slovenijo sem prišla iz Sirije. Moj dom, v katerem sem živela s starši, bratom in sestrama, je raketa v enem od napadov porušila. Imeli smo lepo hišo, prostorno, svetlo. V njej sem preživela najlepše trenutke mladosti. Vem, da te hiše ni več in da nikoli več ne bom živela tam, a vendar hrepenim po novem domu, ki bi vsaj malo spominjal na nekdanjega. V Sloveniji s starši že dolgo iščemo primerno stanovanje. Dovolj veliko, da bi se v njem družili, učili, da bi ga zmogli plačevati s svojimi skromnimi sredstvi in da bi nas sosedje sprejeli. Upam, da nam enkrat uspe, za zdaj nam še ni." Zgodba begunke, ki si z družino, potem ko je pobegnila iz sirske vojne, poskuša ustvariti novo življenja pri nas, je le ena od zgodb, ki jih je društvo Odnos zbralo v publikaciji Položaj in izzivi integracije beguncev v Sloveniji.
Opozorila o nasilni policiji
Ob težavah beguncev pri integraciji v novo okolje, potem ko pridobijo status, pa nevladne organizacije in varuh človekovih pravic Peter Svetina ob svetovnem dnevu beguncev opozarjajo tudi na težave tistih, ki so še na poti v svobodo ter so žrtve nasilne policije in vse bolj restriktivnih zakonodaj posameznih držav, tudi v EU. V Mirovnem inštitutu so zapisali, da evropske države in EU vztrajno padajo na izpitu spoštovanja prava, načel demokratičnosti in postulatov človečnosti. Namesto zavetju, pomoči in solidarnosti smo priča militarizaciji meja, nehumanemu ravnanju s prosilci za azil, nezakonitim vračanjem in onemogočanju dostopa do mednarodne zaščite. Varuh človekovih pravic Svetina je ob pozivu k solidarnosti in spoštovanju človekovih pravic zapisal, da ne moremo in ne smemo tolerirati kršenja mednarodnega in nacionalnega prava. Po njegovem odzivi na migracije vse prevečkrat temeljijo le na strahu in negotovosti, vendar pa spoštovanje pravic posameznika ne bi smelo biti odvisno od njegovega državljanstva ali izvora, poudarja varuh.
