Ošpice: "Kredibilne študije" v zmotnih kontekstih

Andreja Kutin Lednik
23.12.2019 09:10

Kako pomembna je pravilna interpretacija študij, dokazuje nekaj primerov, na katerih stoji dvom o koristih cepljenja. Napačne interpretacije, premajhni vzorci in preprosto - pomote.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Raziskave, povezane s cepivi, so mnoge, a ne dokazujejo, da virus ošpic zdravi niti da cepivo povzroča raka.
Reuters

"Izhajam iz družine, ki so jo cepiva močno zaznamovala. Ker pa tovrstne posamezne zgodbe ne morejo biti podlaga za objektivno novinarsko poročanje, vam pošiljam povezavo do raziskave, ki jo je izvedel Ameriški zvezni urad za hrano in zdravila (FDA). Verjetno se strinjate, da je to kredibilen vir informacij in da so rezultati raziskave vredni poročanja tudi v naših medijih," je nedavno zapisala ena od naših bralk in poslala v uredništvo seznam študij o cepljenju, ki naj bi dokazale, da cepljenje škoduje, virus ošpic pa je pravzaprav koristen. Trditve, ki krožijo tudi po spletu, smo preverili.

Cepivo povzroča raka? 

FDA naj bi bil v eni od raziskav (vodja raziskave je dr. Arifa S. Khan) dokazal, da "so cepiva pogosto kontaminirana z virusi, ki imajo potencial, da povzročajo raka". V luči dvoma o primernosti obveznega cepljenja je tudi navedla raziskave klinike Mayo, ki naj bi bile dokazale, da virus ošpic uničuje rakave celice. Zgornje raziskave tudi sicer nasprotniki cepljenja pogosto navajajo, raziskave se zdijo resne in nekatere so izvedli ugledni znanstveniki, zato smo za razlago prosili strokovnjake Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Torej - cepivo naj bi povzročalo raka, virus ošpic pa ga zdravil. A vse skupaj ni tako preprosto.
"V tem prispevku FDA, ne gre za rezultate študije, ki bi potrjevala, da so cepiva kakorkoli nevarna. Gre zgolj za predstavitev raziskovalnega projekta, v katerem bodo poskušali v raziskovalnem laboratoriju razviti nove metode za testiranje novih celičnih linij (skupkov živih celic), preden bi jih proizvajalci lahko uporabili za proizvodnjo cepiv," pojasnjujejo na NIJZ. Nekatera virusna cepiva, torej tista, ki vsebujejo oslabljene viruse, se namreč proizvaja tako, da viruse gojijo na posebnih celičnih linijah. Za proizvodnjo novih cepiv, kot so nova cepiva proti gripi in tudi proti HIV, se predvideva, da bodo potrebne nove celične linije. Svetovna zdravstvena organizacija je predpisala zahteve za proizvajalce, ki izdelujejo biološke medicinske produkte (tudi cepiva), skupaj z zelo natančnimi navodili za ustrezno testiranje celičnih linij pred njihovo uporabo v proizvodnji. Več o tem si lahko preberete na: https://www.who.int/biologicals/vaccines/cell_substrates/en/
 V pismu bralka navaja tudi "zanimivo branje", kako virus ošpic uničuje rakave celice. "Spet ne gre za rezultate raziskave, ki bi potrjevala, da virus ošpic zdravi raka. Gre le za najavo raziskovalnega projekta na kliniki Mayo, kjer bodo preverjali hipotezo, da naj bi modificirani sevi virusa ošpic imeli stimulirajoč učinek na imunski sistem, kar naj bi privedlo do onkolitične smrti celic pri raku dojke. To so dosedaj ugotavljali na živalskih modelih," navajajo na NIJZ. Dognanja torej niso podlaga za to, da bi običajnemu virusu izpostavili kar celo populacijo.

Raziskava brez dokumentacije

Eden od argumentov nasprotnikov cepljenja je tudi "kredibilna študija", v kateri primerjajo zdravje cepljenih in necepljenih otrok. "Ta raziskava nima posebne relevantnosti za splošno populacijo otrok, ker je bila izvedena na majhnem vzorcu, vključenih je bilo okoli 600 otrok, in je zajemala le otroke, ki so se šolali doma, stare od 6 do 12 let, katerih matere so anonimno poročale o različnih zdravstvenih stanjih, ki pa niso bila podprta z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Na podlagi rezultatov te raziskave ne moremo zaključiti, da so necepljeni otroci bolj zdravi v primerjavi s cepljenimi.
Na primer ena izmed raziskav, izvedena pri več kot 13.000 otrocih in mladostnikih v Nemčiji, je pokazala, da ni bilo razlik v pojavu alergijskih bolezni in nespecifičnih okužb pri cepljenih in necepljenih.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta