Predsednik vlade Janez Janša je prejšnji teden dejal, da v Sloveniji izobražujemo preveč družboslovcev, humanistov in umetnikov v primerjavi z drugimi državami, napovedal pa je tudi, da bo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v dveh delovnih dneh pripravilo strokovno prognozo prihodnjih kadrovskih potreb trga delovne sile. Danes ob 17. uri je sklical delovni posvet pred dokončno obravnavo soglasja k vsebini razpisa za vpis in nanj povabil poleg predstavnikov vlade še tri rektorje javnih univerz, 11 rektorjev in dekanov malih, večinoma zasebnih visokošolskih zavodov in 8 predsednikov delodajalskih združenj.
Strateškega razmisleka ni mogoče opraviti v enem večeru
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Študentska organizacija Slovenije in Visokošolski sindikat Slovenije ostro nasprotujejo zasnovi "delovnega posveta" med vlado, visokošolskimi zavodi in delodajalskimi združenji. "Vlado pozivamo, da namesto uprizarjanja inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam že na seji pred tem brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe za prihodnje študijsko leto, ki je bil po večmesečnih usklajevanjih usklajen med ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter zavodi. Strateškega razmisleka ni mogoče opraviti v enem večeru, je pa potreben in mora biti kontinuiran. Vključevati mora vse reprezentativne visokošolske partnerje in stroko, ne pa le vladnih izbrancev," so zapisali v izjavi za javnost. S peticijo proti uničevanju visokega šolstva in znanosti so njihovi zahtevi po takojšnjem soglasju k razpisu pritrdile vse ključne akademske institucije in več kot 13 000 posameznikov.
Zdi se jim nesprejemljivo, da namerava vlada odločati o razpisu za vpis na študijske programe šele po posvetu, kar bo morda šele naslednji teden – torej dan pred informativnima dnevoma. Kritični so tudi do povabljenih, saj na njem ne bo niti strokovnjakov za trg dela in za izobraževanje, ki bi, kot so zapisali v izjavi za javnost, lahko razložili razliko med izobraževanjem, ki je naloga univerz, in usposabljanjem, ki večinoma poteka v delovnih organizacijah, umanjkajo pa tudi predstavniki drugih skupin, kot so študentske skupnosti, sindikati ter nevladni sektor. Ker bo predstavnikov malih zasebnih visokošolskih zavodov bistveno več kot rektorjev javnih univerz, jih skrbi favoriziranje zasebnih zavodov in njihovih interesov. Nelogično in nesprejemljivo je tudi številčno razmerje med vabljenimi predstavniki delodajalskih združenj in javnih univerz. Glede na to, da bo govora o zaposlitvenih možnosti diplomantov se sprašujejo, kakšen bo doprinos tistih segmentov gospodarstva, ki zaposlujejo večinoma poklicno in srednješolsko izobražene kadre. Povsem nesprejemljivo se jim zdi, da gradivo, ki bo podlaga za posvet, ni znano vnaprej. "Na tak nespodoben in ponižujoč pristop kot predstavniki akademske skupnosti nikakor ne pristajamo," so zapisali. Trditev, da je razpis za vpis strateški dokument, je nesmiselna, so dodali. Gre namreč za vsakoletni izvedbeni dokument, ki sledi strateškim dokumentom, kot je Nacionalni program visokega šolstva.
Obregnili so se tudi ob izjavo predsednika vlade, da se v Sloveniji izobražuje preveč študentov na področjih družboslovja, humanistike in umetnosti (po njegovih navedbah 39 odstotkov) ter premalo na področjih naravoslovja, tehnike in informatike (po njegovih navedbah 37 odstotkov). V resnici je v letu 2019–2020 študijske programe na področju družboslovja, umetnosti in humanistike obiskovalo zgolj 17 odstotkov, študentov, ki so obiskovali programe naravoslovja, matematike in statistike, IKT, tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva pa je bilo 30 odstotkov od vseh študentov. Po podatkih EUROSTAT-a za leto 2018 je to razmerje v Sloveniji 18 : 29, medtem ko je v državah EU 27 to razmerje 21 : 28 (in v Avstriji 21 : 30, Nemčiji 21 : 37, Veliki Britaniji 26 : 29, Švici 18 : 27, Franciji 22 : 26). "V Sloveniji je povprečno dejansko manj študentov družboslovja, humanistike in umetnosti kot v drugih evropskih državah kot v zahodni Evropi ter več na področjih tehnike, naravoslovja in informatike," so izpostavili.
Ne gre za tematiko, ki bi se jo dalo rešiti v enem večeru
Pojasnili so, da je študijske programe izjemno težavo povezovati s poklici na trgu dela. Nepredvidljivost je bila velika že pred epidemijo, zdaj je še večja. "Zato bistveni vpliv na razvoj gospodarskih panog ali posameznih dejavnosti ne bo dosežen s spreminjanjem števil vpisnih mest, temveč le s spodbujanjem raziskav in razvoja na ciljnih področjih ter z zagotavljanjem ustreznih pogojev za študij na teh področjih," menijo. Na pristojnem ministrstvu se že več let pripravlja projekt spremljanja zaposljivosti diplomantov visokega šolstva, proces je dolgotrajen in zahteven. Ne gre za tematiko, ki jo je "mogoče rešiti na eni sami večerni grajski seansi z administrativnim posegom v števila vpisnih mest". Kot so zapisali, gre za oblikovanje široke palete politik (npr. raziskovalno-razvojne in štipendijske politike, politike vseživljenjskega izobraževanja itd.), ki bo ciljno usmerjena v razvoj tistih gospodarskih panog, za katere obstaja družbeni konsenz o njihovem pomenu. Po podatkih zavoda za zaposlovanje ima največ brezposelnih diplomantov diplome iz poslovnih ved in prava, kjer deluje največ visokošolskih koncesionarjev. Podpisniki ob tem še komentirajo, da če na slovenskem trgu obstaja kakšna anomalija v poklicni strukturi, ta izhaja iz hipertrofija zasebnih družboslovnih fakultet.
Predstavniki akademske skupnosti si želijo predvsem dialoga o razvoju poklicev in prihodnjih dolgoročnih potrebah trga dela, vendar mora ta dialog potekati strokovno in med vsemi deležniki, torej med predstavniki dijakov, študentov, zaposlenih, kariernih centrov, zavoda za zaposlovanje, nevladnih organizacij, agencije za kakovost in drugih, ki so ključni za strokovno razpravo o prihodnosti slovenskega visokošolskega prostora. Le na takšnem dialogu, ki celovito in z različnih vidikov osvetli vlogo univerz in študijskih programov v družbi ter njihovo povezavo s trgom dela, lahko temelji strateški premislek o politikah visokega šolstva, raziskovanja in trga dela. V tem trenutku pa podpisane organizacije od vlade pričakujejo, da bo nemudoma in brez pogojevanja potrdila pripravljeni in usklajeni razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022.
