Po Bolgariji in Rusiji bo tretjo evropsko juniorsko računalniško olimpijado letos gostila Slovenija. Konec avgusta se bo na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v programiranju pomerilo okoli 120 tekmovalcev iz 24 držav. Tekmovali bodo osnovnošolski učenci, ki v letu tekmovanja niso starejši od 15,5 leta. Juniorska olimpijada je še mlada, računalniške olimpijade pa imajo že dolgo zgodovino, srednješolci lahko v programiranju tekmujejo kar tri desetletja. "A programirati morajo otroci začeti že bistveno bolj zgodaj," razlog, zakaj so ustvarili tekmovanje za mlajše učence, pojasni dr. Krassimir Manev, soustanovitelj in predsednik evropske juniorske olimpijade, ki se je te dni mudil v Sloveniji.
Začeti bi morali bolj zgodaj
"Nekateri menijo, da je poučevanje programiranja deset-, enajst-, dvanajst-, trinajstletnih otrok prezgodnje. A tudi poučevanje matematike se začne v prvem razredu, ponekod še prej, celo v vrtcu. Tako se otroci učijo matematike običajno dvanajst let, preden gredo na univerzo. Pri nas v Bolgariji, tudi v drugih državah je podobno, imajo učenci le kakšno leto informatike pred vstopom na fakulteto, kar je absolutno premalo," svari Manev. Programiranje je treba začeti poučevati čim bolj zgodaj, podobno kot pri drugih disciplinah. "Tudi poučevanje v devetem razredu osnovne šole je že prepozno," je prepričan Bolgar, ki je včasih predsedoval tudi mednarodni računalniški olimpijadi.
Naj imajo možnost učenja informatike učenci že v osnovni šoli, je Manev skušal te dni prepričati tudi našega šolskega ministra Jerneja Pikala. "Programiranje je težka disciplina, nemogoče je začeti resno poučevati šele na univerzi. Moji študenti niso pripravljeni na učenje informatike, ker nimajo osnov, ki bi se jih morali naučiti v osnovni šoli. Tako izobraževanje na univerzi seveda ni učinkovito. Študentje začenjajo iz nule, v štirih letih iz njih ni mogoče narediti dobrih programerjev," deli Manev svojo izkušnjo z Univerze v Sofiji, prepričan, da je tudi na drugih evropskih univerzah podobno.
V Bolgariji so že pred leti za namene olimpijade začeli v programiranju uriti tudi četrto- in petošolce, kar se je izkazalo za dobro. "Tisti, ki so bili del mladinskih olimpijad, imajo tudi kasneje zelo dobre rezultate na mednarodnih olimpijadah," poudari Manev. Bolgarija je danes na petem mestu po številu medalj med vsemi državami. Kosa se lahko z velikani, kot so Kitajska, Rusija, Poljska, Romunija in ZDA, našteje sogovornik. Najboljši šolski sistem poučevanja informatike pa imajo Angleži in Estonci, slednji se informatike učijo vsa leta, pristavi Manev.
Izziv za psihologe
K zanimanju za računalništvo in informacijsko tehnologijo med mladimi skušajo pritegniti tudi v Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, ki bo bdela nad organizacijo olimpijade pri nas. "Računalniki nas obkrožajo na vsakem koraku in vsi jih uporabljamo, vseeno pa je poznavanje programiranja močno deficitarno. Že vrsto let se trudimo, da bi ta del računalništva - programiranje in uporabo programskih jezikov za reševanje problemov s področij programiranja - ponovno dobil večjo veljavo in pravo mesto tudi v našem šolskem kurikulumu," poudarjajo v zvezi.
Najboljši sistem poučevanja informatike imajo Angleži in Estonci
