Opozorilu družinskih zdravnikov, da so na robu izgorelosti zaradi preobremenjenosti, so se z apelom po odpravi nepotrebnih obremenitev pridružili pediatri na primarnem nivoju. Državne institucije tudi pozivajo k takojšnjim ukrepom za izboljšanje dostopnosti primarnih pediatrov.
V sekciji za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu z odprtim javnim pismom, ki so ga naslovili na ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniško zbornico Slovenije in javnost, opozarjajo na pomanjkanje pediatrov, na neenakomerno razporejenost v državi in izpostavljajo, da so pediatri prekomerno obremenjeni in zaposleni z nepotrebnimi administrativnimi obremenitvami. "Naše poslanstvo je primarna preventiva, torej ohranjanje zdravja otrok in mladostnikov ter zgodnje odkrivanje znakov bolezni, tako da jih lahko pozdravimo brez posledic. Žal pa otroci in mladostniki, ki so na papirju naše največje bogastvo, v vsakdanjem življenju postajajo žrtve vse bolj neurejenih razmer," pišejo pri sekciji, kjer ugotavljajo hudo pomanjkanje primarnih pediatrov.
Če bo pediatrov dovolj, bodo otroci boljše in bolj natančno oskrbljeni in z manj stresa
Stanje v Mariboru
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor se njegov direktor Jernej Završnik pridružuje in pritrjuje apelu sekcije združenja. Poudarja, da v tem javnem zdravstvenem zavodu zagotavljajo zadostno število pediatrov, ki pa so resda v povprečju že starejši. "Vsak otrok ima zagotovljenega pediatra, pa vendar čutimo pomanjkanje, predvsem zaradi neprimernega razpisovanja specializacij pred desetimi leti in več, ko se specializacije enostavno niso razpisovale. Želeli bi si novih pediatrov, ki jih ta trenutek ni, saj so na specializaciji in jo bodo končali prihodnje leto, ko bomo naše vrste okrepili s tremi mlajšimi pediatri," pojasni Završnik. Izpostavi še, da bi bilo treba nujno razmejiti glavarinske količnike odraslih in otrok, ki se sedaj štejejo skupaj, in zmanjšati količnik preventive na 25 odstotkov.
ZZZS: Programi so, denar je, pediatrov ni
Pri ZZZS pojasnjujejo, da so v letošnjem letu zagotovili denar za dodatnih deset timov otroškega in šolskega dispanzerja, vendar pa je na razpisu ostalo neoddanih še šest timov, ker izvajalci zdravstvenih storitev niso uspeli dejansko zaposliti zdravnikov, zato so podaljšali rok za prijavo do konca leta. Ob tem pa dodajajo, da prihodnje leto načrtujejo širiti mrežo otroških in šolskih dispanzerjev za dodatnih 21 timov. "To pomeni dodatnih približno 3,5 milijona evrov za preventivno in kurativno obravnavo otrok in mladostnikov v primerjavi z letom 2017," pojasnjujejo pri ZZZS.
V sekciji še pišejo, da primarni pediatri skrbijo za petino državljanov Slovenije, a tretjina slovenskih pediatrov in šolskih zdravnikov je starejša od 60 let. Pediater Igor Dovnik takšno stanje pripisuje neustrezni kadrovski politiki v preteklosti: "Dolga leta se ni razpisovalo specializacij, zdaj jih je resda bistveno več kot v preteklosti, a četudi so specializanti, ti še niso v fazi, da bi lahko samostojno delali, saj zakon predpisuje, da tudi ko že naredijo specialistični izpit, morajo še tri leta delati pod nadzorom odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti."
Pediatri izvajajo preventivo še po pravilih iz časov Jugoslavije
V sekciji za primarno pediatrijo opozarjajo tudi, da preventiva otrok in mladostnikov na primarnem nivoju potrebuje prenovo, ki v zadnjih dvajsetih letih ni bila izvedena. "Dobra preventiva otrok in mladostnikov je namreč izjemnega pomena, saj se njene pozitivne posledice, bolj zdravi otroci, kažejo tudi kasneje v odrasli dobi z manjšo in kasnejšo obolevnostjo," so zapisali. Stroka je leta 2016 že tretjič pripravila prenovljen preventivni program, ki ga po navedbah združenja za pediatrijo ministrstvo ni uspelo uveljaviti. "Pediatri smo tako prisiljeni izvajati preventivo po principih in pravilniku, ki je bil ob osamosvojitvi povzet po starem jugoslovanskem zakonu o zdravstveni dejavnosti," so še kritični. Povrhu vsega se jim zdi zelo skrb vzbujajoče, "da nikogar v državi ne moti, da kljub doslednemu izvajanju preventivnih pregledov s strani pediatrov in šolskih zdravnikov na državni ravni praktično ne beležimo podatkov o zdravstvenem stanju otrok in mladostnikov".
V Celju svarijo pred kolapsom sistema
Smo na robu zmogljivosti, pa poudarja strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje Marko Drešček, ki se je po zgledu podobnega pisma mariborskih kolegov družinske medicine skupaj z direktorico Zdravstvenega doma Celje Alenko Obrul v imenu kolegov podpisal pod novo ločeno odprto pismo, poslano vsem pristojnim v državi, ki opozarja na razmere v družinski medicini in pediatriji na primarnem nivoju.
Celjski zdravstveni dom je po obremenjenosti drugi v državi, zdravniki so povprečno obremenjeni 104-odstotno glede na slovensko povprečje. Pozivajo k takojšnji ureditvi razmer, da bo imel zdravnik končno čas za bolnika, kar v prvi vrsti vključuje predvsem administrativno razbremenitev. "Zdaj je žogica na strani vas, naslovnikov pisma, ki ste akterji dogajanja v zdravstvu. (...) V nasprotnem vas kot predstavniki nosilnega poklica v zdravstvu z vso odgovornostjo opozarjamo, da sledi kolaps sistema," opozarjajo celjski zdravniki. (rp)
Mladi zdravniki se manj odločajo za pediatrijo
Zaradi naraščajočih nepotrebnih administrativnih obremenitev upada zanimanje mladih specialistov pediatrije za delo v ambulanti na primarnem nivoju, menijo pri sekciji združenja. Vesna Amon Prodnik iz Slovenj Gradca končuje specializacijo iz pediatrije in je trenutno na kroženju v UKC Maribor, pri čemer bo v zdravstvenem domu (ZD) na Ravnah na Koroškem začela delati spomladi. Ocenjuje, da so specializacije predolge, zlasti za ženske (njena traja sedem let in pol, vmes je rodila dva otroka; to obdobje je primerljivo s povprečjem), tako da bi deloma problem lahko rešili tudi s krajšo specializacijo. Veliko preobremenitev vidi tudi v problemu, ki se na prvi pogled ne zdi tako očiten - da namreč morajo opraviti tudi preventivo (posvetovalnica za novorojence, sistematika za osnovno- in srednješolce), ki pa se "nikjer ne vidi" in se zdi kot sprotno, dodatno delo, čeprav je prav tako obsežno in terja čas. Hkrati pa otroci, ki prehajajo v mladostno dobo, vseeno ostajajo pri pediatru in, čeprav starejši, ne prehajajo k drugim zdravnikom. Število otrok, ki potrebujejo zdravniško obravnavo v ambulanti na Ravnah, niha - odvisno je od obdobij, tudi epidemij. Sprejmejo od 35 do 80 otrok dnevno, vedno so tudi nenaročeni in nepredvidljivi primeri, ki terjajo natančen pregled. Kadrovska podhranjenost je velik problem, dostopnost je slabša, opaža Vesna Amon Prodnik. Administracijske zahteve so pretirane in zavirajo strokovno delo, opaža. "Vedno več se odvija pod pretvezo, da se bo stanje izboljšalo in da bosta zagotovljeni večja pretočnost in dostopnost, a izkušnje so pokazale, da časovno ni nikakršnega profita ne za zdravnika ne za bolnika."
Pri Zdravniški zbornici Slovenije so pojasnili, da že izvajajo aktivnosti, ki jih bodo še okrepili za "popularizacijo tistih specializacij, za katere opažamo, da je bodisi zanimanja za te specializacije manj oziroma so potrebe po teh specialnostih večje". Ministrstvo za zdravje bo na odprto pismo odgovorilo danes.
