Ovira tik pred zagonom Magnine lakirnice

Andreja Kutin Lednik
09.01.2019 18:52

Danes pritožba na okoljevarstveno dovoljenje Magne.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Magna načrtuje poskusni zagon lakirnice v prihodnjih tednih. A vprašanje je, ali se bo to zgodilo.
Andrej Petelinšek

"Pritožbo na izdano okoljevarstveno dovoljenje bom vložil danes," napoveduje Gorazd Marinček, član nevladne organizacije Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO). Agencija za okolje RS (Arso) je dovoljenje za lakirnico, ki predstavlja prvega od predvidoma štirih Magninih projektov v občini Hoče - Slivnica, izdala konec decembra, proizvodnjo naj bi poskusno zagnali januarja, a kot kaže, se bo postopek zavlekel. Marinček namreč napoveduje, da bo, če bo ministrstvo pritrdilo Arsu, nadaljeval postopek s tožbo na upravnem sodišču. Še več, varuhinjo človekovih pravic združenje Marinček poziva, naj sproži ustavno presojo uredbe o okoljevarstvenem območju glede na zakon o vodah. Zahteval bo tudi izločitev uradne osebe ministrstva iz tega postopka.

Zakon ali podzakonski akti?

Gorazd Marinček, ki je nekdaj vodil Slovenski E-forum, nevladno organizacijo, ki je imela tako kot ROVO, kjer deluje zdaj, status organizacije, ki deluje v javnem interesu varovanja okolja, je že v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja problematiziral postavitev lakirnice na vodovarstvenem območju ter požarno varnost obrata. Tudi zdaj v ROVO menijo, da na tem območju obratovanja naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, agencija ne bi smela dovoliti. "Gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objekta in naprave za odlaganje odpadkov, je na vodovarstvenem območju prepovedana," argumentirajo v ROVO. To določilo je, pravi Marinček, v zakonu o vodah absolutno in prepoved gradnje na vodovarstvenem območju ne dopušča nobenih izjem, ki bi se določale s podzakonskimi akti. Še več, Marinček trdi, da je uredba, ki ureja režim na tem območju, nezakonita, saj je v nasprotju s krovnim aktom.

Revizija statusov

So pa zapletena upravna prerekanja, ki jih je sprožila Magnina investicija, spomnimo - soglasje za gradnjo je bilo izdano po dolgotrajnih pogajanjih in dogovoru z E-forumom, organizacijo Alpe Adria Green, kot kaže sprožila tudi dileme o tem, katere organizacije so upravičene do statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu. Ta status namreč podeljuje organizaciji pravico do sodelovanja v okoljskih postopkih kot stranski udeleženec. Ministrstvo za okolje je tako decembra ROVO poslalo dopis, v katerem navaja, da obstaja sum, da ta okoljska organizacija do statusa ni upravičena. Tako morajo do konca januarja odgovoriti tudi na vprašanja o političnem udejstvovanju njenih članov. Med drugim tudi, "ali je gospod Gorazd Marinček kot član upravnega odbora ROVO tudi član ali predstavnik politične stranke Solidarnost". Zakon o nevladnih organizacijah namreč določa, da mora biti organizacija politično in gospodarsko neodvisna oziroma število predstavnikov v upravnem odboru, ki imajo politične ali gospodarske povezave ne sme presegati četrtine članov. Postopek so sprožili po tem, ko je "Arso dobil opozorilo, da ROVO ne bi smel imeti statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu", pravijo na agenciji ter da so na ministrstvu preverili, ali to drži, ministrstvo pa je nevladnikom poslalo dopis, s katerim preverja stanje v organizaciji.
Je pa okoljsko ministrstvo pozvalo nevladnike, ki imajo omenjeni status, da uskladijo svoje ustanovitvene akte z novim zakonom o nevladnih organizacijah. Je to posledica Magne? "Neposredno ne, doslej smo morale nevladne organizacije oddajati letna poročila o svojem delovanju, odslej bomo ta poročila oddajali na dve leti. Gre predvsem za uskladitev z novim zakonom. Res pa je, da doslej ministrstvo ni preveč pozorno spremljalo teh poročil," pravi Gaja Brecelj iz Umanotere.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta