V Evropi je v treh mesecih oziroma enem četrtletju bruto domači proizvod (BDP) leta 1995 nazadnje tako močno padel kot v prvih treh mesecih letos. Ta podatek nakazuje, da bo pandemija koronavirusa imela močan vpliv na evropsko gospodarstvo in s tem tudi na zaposlenost. V evropskem statističnem uradu Eurostat so izračunali, da se je BDP v EU v prvih treh mesecih letos v primerjavi z zadnjimi tremi meseci leta 2019 zmanjšal za 3,8 odstotka, v območju evra pa za 3,5 odstotka.
Nemčija kot največje evropsko gospodarstvo bo svoje podatke o BDP v prvem četrtletju letos objavila sredi maja. To pomeni, da je za zdaj za to državo na voljo le ocena vodilnih ekonomskih inštitutov, ki so skupaj napovedali padec BDP v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani za 1,9 odstotka. V drugem četrtletju pa računajo na kar 9,8-odstotni padec nemškega BDP.
3,8-odstotno je po izračunih evropskega statističnega urada Eurostat zmanjšanje BDP v EU v prvih treh mesecih letos v primerjavi z zadnjimi tremi meseci leta 2019, v območju evra pa 3,5-odstotno.
9,8-odstotni bo padec nemškega BDP v drugem četrtletju 2020, ocenjuje vodilni ekonomski inštituti v EU.
5,8-odstotni je padec francoskega BDP v prvem četrtletju 2020 v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani. To je največji padec drugega največjega gospodarstva EU od leta 1949.
241 tisoč več kot februarja je bilo brezposelnih prijavljenih v EU marca, v območju evra pa 197 tisoč več.
Kolikšna je brezposelnost
Stopnja brezposelnosti se je v EU in območju evra marca, ki je prvi mesec, ko so države začele sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije koronavirusa, le rahlo povečala. V EU se je po podatkih Eurostata v primerjavi s februarjem povečala s 6,5 odstotka na 6,6, v območju evra pa s 7,3 odstotka na 7,4. V EU je bilo marca prijavljenih 241 tisoč več brezposelnih kot februarja, v območju evra pa 197 tisoč. Po poročanju Euronewsa stroka pojasnjuje, da je bilo v marcu povečanje stopnje brezposelnosti v EU in območju evra manjše od pričakovanj zato, ker je veliko ljudi po uvedbi omejitvenih ukrepov prenehalo iskati zaposlitev, ker so morali zaradi zaprtja vrtcev in šol doma skrbeti za otroke.
Padec BDP, dvig zadolženosti
Vlada je sprejela Program stabilnosti 2020 in Nacionalni reformni program 2020, ki ju bo ministrstvo za finance posredovalo Evropski komisiji. Zaradi posledic pandemije koronavirusa v programu stabilnosti predvideva, da se bo letos BDP v Sloveniji skrčil za 8,1 odstotka. "Zaradi izjemnih okoliščin in znatnega upada gospodarske rasti bodo prihodki po ocenah letos nižji, odhodki pa višji. Letos tako pričakujemo javnofinančni primanjkljaj v višini 8,1 odstotka BDP, javni dolg pa se bo po ocenah zvišal na 82,4 odstotka BDP," vlada navaja na svoji spletni strani.
Dodatna spodbuda denarne politike
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pa sporoča, da se gospodarske razmere v evrskem območju močno poslabšujejo. "Ob padcu BDP že v prvem četrtletju leta in pričakovanem dodatnem poslabšanju bo evrsko območje letošnje leto končalo z velikim padcem BDP. V takšnih razmerah smo guvernerji centralnih bank ocenili, da je potrebna dodatna spodbuda denarne politike, ter izpostavili nujnost bolj ambicioznega in usklajenega ukrepanja fiskalne politike na evropski ravni," je napisal v sporočilu za javnost. Pričakovati je, da bo evrsko območje letošnje leto končalo s pet- do dvanajstodstotnim padcem BDP, ta padec bo odvisen od trajanja in strogosti omejevalnih ukrepov.
BDP se bo po projekcijah vlade v Sloveniji skrčil za 8,1 odstotka, javni dolg pa se bo zvišal na 82,4 odstotka BDP