Vanessa Čokl
Ali popravi volilne okraje, med katerimi so neustavne nenaravne velikostne razlike, tako da se tudi ne prekrivajo (več) z geografskimi mejami, ali pa naposled na parlamentarne volitve pripelje preferenčni glas, to je direktni vpliv volivca na ime in priimek izvoljenega. Pred tem je politika po decembrski odločitvi ustavnega sodišča (takrat še pod predsedovanjem dr. Jadranke Sovdat, ki se ji je nekaj dni pozneje zaključila ustavnosodniška devetletka), da volilna zakonodaja, ko določa območja volilnih okrajev, ni skladna z ustavo. O tem je predsednik republike danes govoril s tukajšnjimi pravnimi strokovnjaki, preden jutri opravi pogovore s parlamentarnimi strankami. Jasno je, to so danes sporočili tudi iz predsedniške palače, da zakonodajalec mora do naslednjih volitev spremeniti volilno zakonodajo tako, da parlamentarne volitve ne bodo nikakor ustavnopravno vprašljive. Predsednik republike razpiše volitve v državni zbor in tu ne sme biti nikakršnega dvoma o legitimnosti ali ustavnosti tega glasovanja volivcev. Zato bo jutri Borut Pahor z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin poskušal doseči dogovor o nadaljnjih korakih za ustavno skladne spremembe volilne zakonodaje.
Predsednik se je danes posvetoval s pravniki dr. Francem Gradom, dr. Igorjem Kaučičem, dr. Cirilom Ribičičem, dr. Jurijem Toplakom, dr. Rajkom Pirnatom in dr. Jadranko Sovdat (razen Toplaka in Pirnata so bili vsi že ustavni sodniki) pa z generalnim sekretarjem vlade Stojanom Tramtetom in direktorjem služb Državne volilne komisije Dušanom Vučkom.
Politika neskončno časa nima, in vendar, če želi, še dovolj. Volilno zakonodajo se spreminja, ko so naslednje redne volitve še dovolj daleč. Je pa treba zbrati za to v državnem zboru najmanj 60 glasov. Volilno reformiranje je projekt za pozicijo in opozicijo.
