Vojislav Bercko
Slovenski predsednik Borut Pahor bo od srede do petka kot gost britanske kraljice Elizabete II. na obisku v Veliki Britaniji. Uradni obisk v Londonu je plod dolgotrajnih diplomatskih prizadevanj, saj 92-letna monarhinja, ki jo poleg Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske kot suverena priznava še 16 držav Commonwealtha, vse redkeje sprejema tuje državnike. Pahorja bo sprejela v četrtek. Eden zadnjih, ki ga je gostila na neuradnem obisku, je bil 13. julija lani ameriški predsednik Donald Trump s soprogo Melanio, ki pa je pustil vse prej kot dober vtis: kraljico naj bi bil pustil čakati, poleg tega je ob pregledu častne straže stopil pred njo, kar je v nasprotju z vsemi pravili strogega kraljevskega protokola.
10 let in štiri mesece je minilo od obiska kraljice Elizabete II. v Sloveniji
V ospredju brexit
Manjšo, a dobrohotno kršitev protokolarnih pravil si je ob kraljičinem tridnevnem obisku Slovenije oktobra 2008 privoščil tudi tedanji predsednik Slovenije Danilo Türk, sicer izkušen in uglajen diplomat. ki je njeno visočanstvo diskretno prijel za nadlaket in usmeril na pravo pot po rdeči preprogi. Zamere tedaj menda ni bilo. Pahor je sicer pred odhodom v London pojasnil, da je eden glavnih razlogov za obisk ta, da želi Slovenija tudi po brexitu, katerega datum pa je zaradi britanskih notranjepolitičnih trenj vse bolj negotov, z Združenim kraljestvom ohraniti zelo dobre dvostranske odnose. S kraljico Elizabeto II. o tem vsaj uradno ne bosta govorila, saj se monarhinja v skladu z dolgoletno tradicijo ne izreka o aktualnih dnevnopolitičnih vprašanjih.
Monarhinja z najdaljšim stažem
Kraljica Elizabeta II. je svetovna voditeljica z najdaljšim stažem. Na prestolu je od smrti očeta, kralja Jurija VI. leta 1952. Na prestol je sedla stara komaj 25 let. Ko je dopolnila 21 let, je, še kot princesa, v svojem prvem televizijskem nagovoru ljudstvu dejala: "Vse moje življenje, naj bo dolgo ali kratko, bo posvečeno služenju vam." Uživa skoraj neomajno spoštovanje svojih podanikov po svetu, Avstralci so predvsem zaradi nje na referendumu zavrnili preoblikovanje v republiko. Kot kraljica je v minulih desetletjih prepotovala skoraj dva milijona kilometrov, obiskala okoli 120 držav in se srečala s 13 ameriškimi predsedniki.
Ne, nismo nekdanji sovjetski vazali
Vsaj v Sloveniji bodo mnogi s posebnim zanimanjem spremljali srečanje s šefom britanske diplomacije Huntom, ki ga je prejšnji teden v Ljubljani gostil slovenski zunanji minister Miro Cerar. Hunt je tedaj prišel očitno ne najbolje pripravljen in povsem nediplomatsko bleknil, da ga veseli preoblikovanje Slovenije, ki je bila še pred 30 leti "vazalna države Sovjetske zveze", v moderno evropsko demokracijo. Ali je Cerar to formulacijo tedaj preslišal namerno ali nenamerno, ni znano, je pa takoj reagiral njegov nekdanji strankarski kolega, poslanec in strokovnjak za mednarodne odnose dr. Milan Brglez. Na družbenem omrežju Facebook je zapisal: "Britanski zunanji minister pride s prošnjo k nam (dogovoriti se z našim zunanjim ministrom, kako se izogniti trdemu brexitu brez dogovora Združenega kraljestva z EU) ter nas arogantno žali. Mi nikoli nismo bili 'vazalna država Sovjetske zveze'. Minimalno, kar od svojih predstavnikov (diplomatov in tistih, ki imajo splošna pooblastila predstavljati in zavezovati državo po mednarodnem pravu - tj. predsednika, predsednika vlade in zunanjega ministra) pričakujem in zahtevam v mednarodnih odnosih, je, da na žalitve države in vseh nas, ki smo njeni državljanke in državljani, takoj ustrezno reagirajo. Ne pa, da so ponižno tiho in morda niti ne opazijo, da nas nedopustno žalijo."
Mednarodni politolog, v prejšnjem sklicu DZ sicer Brglezov svetovalec dr. Boštjan Udovič je dodal še: "Mi, vazalna državica? Še sovjetska? Je kdaj gospod Hunt prebral morda Churchillove spomine? Ali pa kakršnokoli Taylorjevo knjigo. Morda E. Hobsbawma. Ni. Ker če bi, bi vedel o zgodovini Slovenije kaj več."
Neizkušen zunanji minister
Jeremy Hunt je zunanji minister manj kot leto dni. Nasledil je kontroverznega Borisa Johnsona, in čeprav ni tako zaletav kot predhodnik, je lani Evropsko unijo primerjal z bivšo ZSSR: "Sovjetska zveza je ljudem preprečevala odhod. Nauk zgodovine je jasen: če iz kluba EU napravite zapor, ne bo želja po izhodu zaradi tega nič manjša." Po umoru savdskega novinarja Džamala Hašodžija pa je zavrnil pozive k ustavitvi prodaje orožja Savdijcem: "Od tega so odvisna delovna mesta v Združenem kraljestvu, zato se bomo glede prodaje orožja držali utečenih postopkov." In še, svojo soprogo, ki je po rodu Kitajka, je ob obisku Pekinga sprva označil za Japonko.
Zapozneli Cerarjev odziv
Diplomatski zdrs ni ostal neopažen niti v britanski javnosti, o njem sta med drugim na svojih spletnih straneh poročala ugledna časnika The Guardian in The Indenpendent. Zunanji minister Cerar je šele po nekaj dneh reagiral na twitterju. Na vprašanje Večera pa pojasnil: "Zunanji minister Združenega kraljestva Jeremy Hunt se je prišel v Slovenijo pogovarjat o prihodnosti, o odnosih s Slovenijo in ostalimi članicami EU po odhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije, o pravicah naših državljanov, ki bodo po brexitu še naprej živeli v Veliki Britaniji, in pravicah Britancev, ki živijo v Sloveniji," je sporočil. "Minister Hunt je na delovnih pogovorih izrekel kompliment gostiteljici in Slovenijo označil kot primer 'vzorčne države', pri tem pa izpostavil pomen našega uspešnega prehoda iz države naslednice nekdanje Jugoslavije v demokratično, razvito državo, ki je postala polnopravna članica Evropske unije. V pogovorih delegacij je o Sloveniji govoril kot o državi partnerici, s perspektive Združenega kraljestva kot enega od arhitektov miru po drugi svetovni vojni. Zato se med njegovim javnim nastopom na srečanju z novinarji nisem želel odzvati in ga kot gosta prekinjati. Žal je pri oceni o sovjetskih vazalih šlo za neustrezen in napačen izraz. Obiskov britanskih voditeljev smo vedno veseli in jih bomo veseli tudi po brexitu. Z britanskim kolegom bom ob prvi priložnosti, ob robu zasedanja ministrov EU, govoril tudi o tej zadevi in ga kolegialno podučil o naši preteklosti. Prepričan sem, da v prihodnje ne bo prihajalo do podobnih retoričnih nerodnosti."
