![](https://iasstorage.vecer.com/data/Resources/00/00/00/00/00/00/26/01/50/61/26015061q3B1D2CABA9EC5EBA1FB64CB81B3CDA99_1200.jpg)
Zahodni Balkan in tragedije, ki so se tam dogajale in se še niso izpele. Tri desetletja in pol nemirov, trpljenja, smrti, vojne. Na tisoče žrtev, na desettisoče beguncev, in miru še ni. "Živimo v svetu, ki je manj varen, kot je bil pred časom. To enako velja za Zahodni Balkan: varnostne in politične razmere se slabšajo. Nekaj let po prvi paketni širitvi Evropske unije leta 2004 je bilo med temi ljudmi in njihovimi voditelji veliko upanja, pa tudi pripravljenosti, da bi čimprej vstopili v EU. Te vere, tega upanja zdaj ni več, volja za reforme je pošla. Zdaj vse bolj gledajo, kakšne bodo alternative, če bo proces širitve še naprej tako počasen. Upam, da je vsem jasno, kaj to pomeni." S temi dokaj črnogledimi besedami je nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v konferenčni dvorani italijanskega senata v Rimu v torek sklenil razmišljanje o vključevanju držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Pobudo za ta dogodek je dala slovenska senatorka Tatjana Rojc, Pahorja pa je udeležencem predstavil slovenski veleposlanik v Rimu Matjaž Longar. Prisoten je bil tudi slovenski veleposlanik v Vatikanu Franci But.
Pahor, ki je pojasnil, da ne govori v imenu Republike Slovenije, je pohvalil odločitev predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ponovno vzpostavi resor za širitev, in izrazil zadovoljstvo, da ga je prevzela slovenska komisarka Marta Kos. Je pa opozoril na bojazen, da je njegov namen predvsem skrb za Ukrajino in da širitev na Zahodni Balkan ne bo hitrejša.
![](https://iasstorage.vecer.com/data/Resources/00/00/00/00/00/00/09/42/85/97/9428597q08CC31A6CD6F709B614F5CA5EB04ED86_1200.jpg)
Šest točk Pahorjevega razmišljanja
Prva točka zadeva zvezo NATO: Albanija, Črna Gora in Severna Makedonija so že članice zavezništva, vojaki Nata delujejo v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Pahor meni, da bi bilo koristno, če bi BiH vstopila v NATO, čemur pa nasprotuje predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Tu je Pahor omenil, da mu je Vladimir Putin pred leti na obisku v Sloveniji dejal, da ne bo ponovil napake, ko je podcenil vstop balkanskih držav v zvezi NATO.
V drugi točki Pahor vidi nujnost, da Evropska unija pohiti s širitvijo; proces je treba pospešiti za preprečitev nepovratnega vpliva Rusije, Kitajske in tudi Turčije, če bi bila ogrožena muslimanska skupnost v tej regiji.
V tretji točki je Pahor razvil teorijo, da bo imela agresija Rusije na Ukrajino posledice, da se bo vzpostavil nov berlinski zid, seveda ne iz betona, ki bo delil Evropo na dva dela. Na Zahodu bodo ostale članice EU in zveze NATO ter tiste države, ki bi hotele to postati. Najdlje bo na vzhodu ostala Srbija, ki bo imela vpliv v BiH, na severu Kosova, v Črni Gori in v Severni Makedoniji. Tvegamo torej novo nestabilnost Zahodnega Balkana.
"Ko Bruselj viha nos nad demokracijo v Srbiji in je zato težko razmišljati o njeni evropski perspektivi, to ne pomeni nič drugega kot darilo Ruski federaciji in Kitajski"
V četrti točki je Pahor kritično ocenil stališče nekaterih članic EU, da širitev ni pomembna, zadostovalo naj bi, da vlada mir. Razmišljanje, da morajo te države pred odločitvijo o širitvi izpolnjevati vse pogoje, je po njegovi oceni zmotno.
![](https://iasstorage.vecer.com/data/Resources/00/00/00/00/00/00/07/52/49/96/7524996q6806867709BFBF7F8DF8E2B8F9F710F0_1200.jpg)
Peta točka zadeva pogajanja s Srbijo, ki so po Pahorjevi oceni "poseben izziv". Zanikal je očitke, da je naklonjen srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, je pa poudaril, da je naklonjen Srbiji. "Ko Bruselj viha nos nad demokracijo v Srbiji in je zato težko razmišljati o njeni evropski perspektivi, to ne pomeni nič drugega kot darilo Ruski federaciji in Kitajski," je poudaril.
V šesti točki je bil Pahor kritičen do stališča, da bi lahko Evropa sprejela samo Albanijo; vprašal se je, kako bi se na to odzvali Albanci na Kosovu, v Črni Gori in še zlasti v Severni Makedoniji.
Interesna sfera EU in veliko tveganje
Po koncu te analize je Pahor predstavil koncept "paketne širitve". Opozoril je, da je tudi leta 2004 Evropska unija sprejela odločitev o širitvi na 10 držav, ker pa Hrvaška, Romunija in Bolgarija še niso bile pripravljene, so postale članice kasneje. Podobno odločitev bi lahko sprejeli za vseh šest držav Zahodnega Balkana in določili rok, denimo do leta 2030, do katerega bi se širitev dejansko izvedla. V tem času pa bi morala EU aktivno delovati, da se vsem državam tudi z ustreznimi finančnimi sredstvi pomaga, da dosežejo raven, ko bodo lahko postale polnopravne članice. V Bruslju je glede tega veliko pomislekov, od števila komisarjev do uradnih jezikov, z manj ali bolj smešnimi zapleti. Je pa po Pahorjevi oceni to verjetno edina možnost, da EU zasede prostor, ki je nedvomno prostor njene interesne sfere. Vse ostalo je veliko tveganje.
![](https://iasstorage.vecer.com/data/Resources/00/00/00/00/00/00/26/01/50/63/26015063q1236C16E24143BD62E9199965EA6872D_1200.jpg)
Srečanja se je udeležilo kar nekaj uglednih politikov, med temi predsednik zunanjepolitične komisije v senatu in nekdanji zunanji minister Giulio Terzi di Santagata, nekdanji minister in sedanji poslanec Piero Fassino ter nekdanji predsednik poslanske zbornice in sedanji senator Pierferdinando Casini. Vsi so v razpravi soglašali z nujnostjo, da EU vzame resno v pretres vključitev držav Zahodnega Balkana.