"Veliko sreče. Robert Golob in njegov finančni minister Klemen Boštjančič je bosta res potrebovala v velikih količinah, da bi se jima uresničile pobožne želje, da bi z obdavčevanjem nepremičnin, torej z novim davčnim virom, povečala njihovo dostopnost oziroma pripomogla k nižjim cenam, hkrati pa razrahljala dohodninsko lestvico tako, da bi se zaposlenim povišale plače.
Najprej dobra novica: dolgo je trajalo, da so tudi v vladi dojeli, da je pomembna cokla za slovenski razvoj in produktivnost dejstvo, da so že za spoznanje nadpovprečne plače v Sloveniji preveč obremenjene, višje ko so, bolj so obremenjene kot pri naših sosedah – zato se, preprosto rečeno, ne splača kaj dosti pretegniti. /.../ Iluzorno je pričakovati, da bo obdavčevanje nepremičnin, v katerih lastnik ne biva, pripomoglo k nižjim cenam stanovanj, s čimer bi ta postala bolj dostopna. To je sicer lahko eden od dejavnikov, ki bi utegnili malo pripomoči k ustavljanju censkega stampeda, a lahko bi deloval le v kombinaciji z drugimi ukrepi, ti pa so povezani predvsem s povečanjem ponudbe stanovanj, tako socialnih kot tržnih. Obdavčevanje samo lahko pripelje tudi do nasprotnega učinka – če lastnino bolj obremeniš, bo najemnik plačal več, ker bo rentnik prevalil stroške nanj, s tem se verjetno vsaj deloma izničijo pozitivni vplivi novega davka – to je povečanje ponudbe, lastniki naj bi namreč z novim davkom, da bi se izognili obremenitvam ali jih vsaj deloma zmanjšali, bili motivirani, da stanovanja oddajajo dolgoročno in da ne bi bila prazna. /.../ Seveda lahko pričakujemo, da bodo lastniki stanovanj ta prepisovali na svoje potomce, v katerih ti v veliko primerih bivajo že zdaj, in tako ta več ne bodo nadaljnja stanovanja."
