Kot prijatelj bi vam rad zastavil vprašanje, je menda previdno pred tričlanskim predsedstvom Bosne in Hercegovine ob svojem uradnem obisku v Sarajevu 5. marca začel tipati slovenski predsednik Borut Pahor. Vprašanje, za katero je prosil, naj ostane za štirimi stenami predsedstva, se je glasilo: "V zadnjem času so vse pogostejši glasovi v Evropi o tem, da bi bilo treba dokončati razpad Jugoslavije. Bi se v BiH lahko mirno razšli?"
Tišina iz sobe predsedstva je zdržala mesec in en teden. Včeraj pa je hrvaški član bosanskega predsedstva Željko Komšić potrdil, da je Pahorju, tako kot bošnjaški član Šefik Džaferović, odgovoril, da mirno razdruževanje ni mogoče, srbski član predsedstva Milorad Dodik pa je "imel nasprotno mnenje". Prav Dodik je sploh prvi začel namigovati na to vprašanje. Le pet dni po srečanju v Sarajevu je v skupščini Republike srbske namreč spregovoril o njeni secesiji. Tretjega aprila je v intervjuju tiskovni agenciji Srna dejal: "Perspektiva je, da se zagotovijo nevtralni, mirni pogoji za razhod v BiH. To ne bo nobena nasilna secesija, ampak proces, ki bi narodu omogočil samoopredelitev."
Od vprašanja do non-paperja
Po Komšićevem priznanju je tudi Džaferović izjavil, da naj bi po Pahorjevih besedah v EU obstajali določeni krogi, ki menijo, da bi bilo treba dokončati proces razpadanja Jugoslavije, šele nato pa bi države Zahodnega Balkana lahko sprejeli v to evropsko integracijo. Bosanski mediji, recimo portal Istraga, portala Politički, Radio Sarajevo, dnevnika Oslobođenje in Slobodna Bosna, televizija N1 itd., so včeraj to novico pograbili in začeli razburjeno pisati o tako imenovanem non-paperju. Ta naj bi bil prišel z mize slovenskega premierja Janeza Janše. V roke naj bi bil dokument slovenski premier predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu sam porinil februarja ali marca letos. V tem dokumentu naj bi se Slovenija pred svojim predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici tega leta zavzela za vnovično risanje državnih meja na Zahodnem Balkanu, in to po etničnih kriterijih. Najprej bi znova obudili zamisel o izmenjavi ozemelj med Kosovom in Srbijo po načrtu Thaci-Vučić, predvideli odcepitev Republike srbske od BiH in celo pripojitev delov Črne gore in Severne Makedonije Albaniji. Na koncu bi bila še priključitev zahodne Hercegovine Hrvaški. Portal Politički piše celo o Janševi podvarianti. Po njej bi v BiH preoblikovali tri nacionalne republike, pri čemer bi se srbska in hrvaška tesno navezali na svoji matici, bošnjaška pa bi dobila morski koridor do mednarodnih voda v Jadranu, ki bi ga jamčil Nato.
Vendar po drugi strani bosanski mediji priznavajo, da dokumenta sicer niso videli, bil pa naj bi "logična kontinuiteta" Janševe politike na čelu držav, ki bi hotele ustreči konceptom velike Srbije in velike Albanije pa tudi velike Hrvaške. Portal je sicer hotel dobiti informacije tudi iz Bruslja, a so mu zgolj anonimni viri potrdili, da se v tamkajšnjih krogih spet govori o možnosti "trgovine z ozemlji". Zraven naj bi bili madžarski premier Viktor Orban, vsi evropski skrajni desničarji, oblasti na Hrvaškem in na Poljskem, o tem naj bi premišljali celo v uradnem Parizu in na Dunaju. Bosanci se zanašajo, da na tej strani še ni tudi Nemčija. Toda 8. aprila naj bi bila kanclerka Angela Merkel z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom po telefonu govorila ne le o Siriji in Libiji, pač pa predvsem o BiH. Podrobnosti niso znane.
Janševo ostro zanikanje
Janša je ostro zanikal, da bi bil Michelu letos predal kakšen dokument, "saj sem se nazadnje z njim srečal lani," je tvitnil. Pisanje v bosanskem mediju je imenoval "obskurni splet" in dodal: "Slovenija sicer resno išče rešitve za razvoj regije in EU-perspektivo držav Zahodnega Balkana. S takimi zapisi se ravno ta cilj skuša onemogočiti." Vendar so pozorni bralci demantija opazili, da premier obstoja non-paperja vendarle ni izrecno zanikal. In res, sinoči je iz Bruslja pricurljalo, da je tiskovna služba predsednika evropskega sveta potrjuje, da so prejeli non-paper slovesnkega premiera o Zahodnem Balkanu. Menda že lani jeseni. Vsebina seveda ostaja tajna.
Že omenjeni portal Istraga vso zadevo postavlja v širšo luč. Meni, da v Sloveniji krogi okoli Janše podpirajo takšna stališča, in spomni, kako so slovenski biznismeni blizu Janši leta prali denar v Republiki srbski. V tem kontekstu omeni Mariborčana Roka Snežiča, ki ga v BiH sumijo, da je prek BiH opral 25 milijonov evrov. Vendar ga "tožilstvo BiH, ki je pod velikim vplivom HDZ in uradnega Zagreba, ni procesuiralo". Še več. Portal piše, kako je marca tudi uradni Zagreb pripravil neuradni diplomatski dokument, s katerim naj bi dosegli spremembe volilnega zakona v BiH. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je za Hino dejal, da je dokument podprlo pet držav, poleg Slovenije, kar je slovensko zunanje ministrstvo potrdilo, še Madžarska, Bolgarija, Grčija in Ciper. Kot je objavila Slobodna Bosna, dokument zavoljo "vzdušja nezaupanja med političnimi predstavniki treh konstitutivnih narodov v BiH povzroča funkcionalni zastoj države in nazadovanje pri ključnih reformah". Hrvaška stran namreč odreka legitimnost hrvaškemu članu predsedstva BiH Komšiću, češ da je bil leta 2018 izvoljen z bošnjaškimi glasovi.
Pahor podpira BiH
Oglasil se je tudi slovenski predsednik Pahor. V njegovem kabinetu so zapisali: "Predsednik je zagovornik BiH, njene ozemeljske celovitosti, evropske perspektive in mirnega razvoja, kar vedno dosledno poudarja. Želi, da bi BiH čim hitreje postala del EU. Dosledno poudarja pomen geopolitičnega pristopa k širitvi EU, v katero bi bila zajeta tudi BiH, ki ima z EU trenutno najšibkejše formalne vezi. Predsednik Pahor redno svari pred idejami o razdružitvi BiH in ponovnem risanju meja na Zahodnem Balkanu. V tem kontekstu je zaradi zaskrbljenosti nad temi idejami o tem vprašal svoje sogovornike, vse tri člane predsedstva BiH, ko je v začetku marca obiskal Sarajevo." Prav v luči evropske perspektive Zahodnega Balkana predsednik Pahor v maju pripravlja srečanje voditeljev držav pobude Brdo-Brioni, so dodali.
Spomnili so še, da je Pahor o tem lani septembra javno spregovoril v nagovoru makedonskemu sobranju: "Če ne bo širitve EU ali pa bo širitev močno zamujala, se bo v tej regiji počasi prijela teza, da razpad bivše Jugoslavije pravzaprav še ni končan in da je treba namesto obstoječih meja uveljaviti etnične meje. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je zelo malo možnosti, da bi tak proces potekal po mirni poti brez konfliktov, ki bi lahko zamajali tudi varnost in stabilnost širše v Jugovzhodni Evropi. Zato sem že večkrat dejal, da je širitev EU na Zahodni Balkan ekskluzivno politično vprašanje, ki terja tudi od EU bolj premišljeno strategijo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
