Člani Predsedstva Bosne in Hercegovine so kljub težkim razmeram zaradi pandemije koronavirusa, nad katero nimajo nobenega nadzora, medtem ko število obolelih nenehno narašča, vendarle dočakali delovni obisk slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Toda Pahor ob sprejemu ni bil deležen posebne vljudnosti, vsaj kar se tiče Bosancev in Hercegovcev, kar ni nič nenavadnega. Kajti slovenski predsednik je v BiH razmeroma pogost gost, čeprav zelo cenjen in ljub. V splošni zmedi, ki vlada v državici v središču nekdanje Jugoslavije, se je težko udeležiti sprejema in pogostitve kateregakoli državnika, ne da bi mu dobrodošlico izrekli vsi trije enakopravni člani predsedstva. Malo pa je stvari, glede katerih se ta trojica strinja in je enotnega mnenja, kar je odraz slabega in nacionalno neuravnoteženega stanja države. BiH je vendarle država, ki zaradi svojih notranjih težav in nesporazumov uživa zelo majhen mednarodni ugled.
4800 odmerkov cepiva bo od Slovenije prejela vlada v Sarajevu
Miroljubni Milorad Dodik
V tem primeru so Milorad Dodik, Šefik Džaferović in Željko Komšić istega mnenja. Pahor je, to je v tej državi znano vsem, dostojanstvenik in politik, ki odločno podpira evroatlantske integracije BiH. To je dokazal tudi tokrat, ko je državi v imenu Slovenije podaril 4800 odmerkov cepiva proti covidu-19. Gre za zelo pomembno in dobrodošlo gesto, saj v BiH cepljenja še niso niti začeli, potem ko je zaradi malomarnosti pristojnih organov nastal niz nesporazumov, zaradi katerih država ni prejela še praktično nobenega cepiva. Čeprav gre za simbolično količino cepiva, so se člani Predsedstva BiH slovenskemu predsedniku zanjo toplo zahvalili.
Milorad Dodik, predsedujoči tričlanskemu predsedstvu, sicer pa upornik iz Republike Srbske, je bil v izjavah dokaj vljuden, saj se zaveda, da je sodelovanje BiH v evropskih razgovorih zelo skromno tudi tedaj, ko gre za njeno prihodnost. Poudaril je, da je bil sestanek s Pahorjem prijeten in uspešen in da je pravzaprav šlo za nadaljevanje razgovorov o dvostranskih vprašanjih. Po njegovem mnenju je najbolj pomembno, da med državama ni odprtih vprašanj. Dodik je še spomnil, da je Slovenija peta najpomembnejša gospodarska partnerica BiH. Poudaril je, da Slovenija pozna stališče njegove države o nezakonitih migracijah, ki veljajo za eno najbolj perečih mednarodnih vprašanj. Kajti ko migranti pridejo v BiH, tam obtičijo, kar za to državo pomeni neznosno breme, ne glede na vso pomoč mednarodne skupnosti. Ker svojega potovanja ne morejo nadaljevati, pa po Dodikovih besedah postajajo vse bolj bojeviti. "Mi smo to prisiljeni reševati, vendar tega več ne zmoremo sami, zato nujno potrebujemo pomoč EU," je še sporočil Dodik.
Obisk pri slovenskih vojakih
Pahor je v spremstvu obrambnega ministra Mateja Tonina obiskal tudi devetčlanski kontingent Slovenske vojske v vojaškem oporišču Butmir, ki sodeluje pri operaciji Eufor Althea in z Natovim poveljstvom v Sarajevu. Slovenski kontingent svoje naloge opravlja v poveljstvu operacije, strukturah za situacijsko zavedanje in nacionalnem podpornem elementu. Slovenija je februarja uradno prevzela tudi Skupino za povezavo in spremljanje (LOT), ki je vez med silami Eufor in civilnim okoljem pri operaciji EU Eufor Althea v BiH. S tem bo Slovenija občutno okrepila svoj prispevek v okviru operacije Eufor Althea.
Slovenska podpora evrointegracijam
Eno najpomembnejših vprašanj je za BiH tudi širitev EU, saj so evropske integracije še naprej v njenem velikem interesu.
"Rad bi izrazil podporo BiH in pobudo Slovenije, da poiščemo neko rešitev. Potrebujemo novi elan pri iskanju pravega načina za integriranje držav Zahodnega Balkana," pa je dejal Pahor, ki se je zahvalil za gostoljubje in izrazil upanje, da bosta državi še naprej vodili konstruktivni dialog in reševali pereča vprašanja. "V veliko zadovoljstvo mi je, da sem v okviru prvega potovanja med drugim valom epidemije prišel na prijateljski obisk v BiH. Veseli me, da smo se iskreno pogovorili o temah, kot je vrh v okviru procesa Brdo-Brioni, ki bi moral biti konec tega meseca ali v začetku naslednjega in ki naj bi se ga udeležil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Seveda nas zelo zanima vprašanje širitve EU na Zahodni Balkan in naravnost lahko povem, da gre za geopolitično vprašanje, ki je zelo pomembno za mir in stabilnost narodov na Zahodnem Balkanu in tudi za države EU. Po mojem mnenju se EU v tem primeru širi na zahtevno področje, zato upam, da bomo pri tem zagotovili stabilnost in varnost celotne EU."
In to po Pahorjevih besedah še ni vse, kajti gre za strateško odločitev, zato na vrhu na Brdu pri Kranju pričakuje odprto razpravo o odgovornosti vseh za vodenje lastnih držav in za krepitev prijateljskih odnosov. Da bi našli ustrezne rešitve, bi morali seveda pokazati razumevanje za medsebojne razlike. "Slovenija je vedno bila in bo tudi naprej zagovornica širitve EU na Zahodni Balkan. Ta bo tudi ena od tem, ki bodo na dnevnem redu v času našega bodočega predsedovanja EU. Radi bi dosegli napredek pri reševanju zapletenih vprašanj in iskanju rešitev na ravni EU," je na koncu še povedal Pahor. Slovenski predsednik bo torej sprožil pobudo, da bi to regijo obravnavali na poseben način.
