Na volitvah jim namenimo glas, v upanju ali morda zlasti z namenom, da bodo dajali pobude, odpirali relevantne razprave in v širšem pomenu delovali za ljudstvo. Kasneje jih lahko v vsej transparentnosti njihove funkcije, ki ji pritičejo ničkolikokrat izpostavljene, tudi očitane ugodnosti ali bolje privilegiji, pri opravljanju dela spremljamo v prenosih na javni televiziji. Poslanke in poslance, kakopak, devetdeset predstavnic in predstavnikov ljudstva, članic in članov državnega zbora (DZ).
Udeležba izkaz odgovornosti do ljudi
Poslanke in poslanci so se dolžni udeleževati sej DZ in tistih njegovih delovnih teles, katerih člani so. Če se teh obveznosti ne morejo udeležiti, morajo, kot veleva zakon o poslancih, o tem pravočasno obvestiti predsednika DZ ali predsednika delovnega telesa, pri tem pa navesti razloge za odsotnost. A (ne)udeležbe posameznih poslank in poslancev ne beležijo, pristojna služba DZ ugotavlja le neopravičene odsotnosti s sej, pa še to le v primeru prekinitve seje ob tretjem ugotavljanju navzočnosti zaradi nesklepčnosti. Med poslanskimi skupinami v tekočem mandatu glede na rezultate analize s prisotnostjo na glasovanjih sej DZ z 98 odstotki prednjači LMŠ, s 96,7 odstotka ji sledi Desus, tretja po vrsti je SD s 94,8 odstotka. Na lestvici posameznih poslank in poslancev si prvo mesto s sto odstotki delita poslanki NSi Tadeja Šuštar in SD Meira Hot, na tretjem mestu je z 99,7 Nik Prebil iz LMŠ. Aktivnemu sodelovanju in prisotnosti Prebil pripisuje ključno vlogo, saj "pomembno opredeljuje poslansko funkcijo in je odraz odgovornega odnosa poslanca do demokratičnega odločanja ter ljudi, ki jih pri vprašanjih upravljanja države poslanke in poslanci zastopajo". Izpostavlja še, da delo poslanca ni omejeno samo na parlamentarne razprave, a je v trenutkih manjšinske vlade, ko je potrebnega še več sodelovanja, zanj delo znotraj DZ prednostno pri načrtovanju in razporejanju obveznosti.
Dopust ob zasebnih zadevah ni samoumeven
Medtem ko Hotova poudarja, da prisotnosti na sejah ne gre enačiti s kvaliteto poslančevega dela in da ji izrečena podpora nekoga ob konkretnih pobudah pomeni več kot to, "kolikokrat me vidi sedeti v dvorani DZ", Šuštarjeva pravi, da njena poslanska skupina svoje delo opravlja "vestno in odgovorno". Ob redni udeležbi in aktivni participaciji ima tako mirno vest. Je pa poslanka NSi zadnja na lestvici po številu izgovorjenih besed na sejah, medtem ko prva tri mesta po vrsti zasedajo Jani Möderndorfer (SMC), Branko Grims (SDS) in Jožef Horvat (NSi).
Fleksibilnost poslanskega dela pa sicer prepoznava naš vir iz vrst SD, ki ob tem izpostavlja, da jim udeležbe na drugih dogodkih, kamor so povabljeni v poslanski funkciji, opravičujejo izostanek na sejah DZ. Kot pričakovano in korektno zato ocenjuje svoje ravnanje, ko ob izostankih iz osebnih razlogov izrabi dopust, ni pa prepričan, v kolikšni meri tako delujejo kolegi zunaj njegove poslanske skupine.
172.609 besed je v tekočem mandatu izgovoril Jani Möderndorfer (SMC), kar je največ med člani DZ.
7 poslancev v tem mandatu ni izreklo niti enega poslanskega vprašanja ali pobude.
2 poslanca na lestvici prisotnosti na glasovanjih sej DZ ne dosegata niti 50 odstotkov.
Jelinčič o sankcijah: "Saj to vendar ni osnovna šola"
Poslancem ob neopravičenem izostanku grozi sankcija DZ, in sicer jim po poslovniku ne pripadajo plača, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z njega. Kot so nam sporočili iz DZ, pa v tekočem mandatu ni bilo ugotovljenih neopravičenih odsotnosti poslank in poslancev. Kritičen je Jelinčič, ki se ob našem vprašanju, ali ga je že doletela kazen, odziva s pomislekom, "zakaj naj bi bil sankcioniran s strani DZ, saj to vendar ni osnovna šola". Pravi še, da dejavnost in delo nista odvisna od sedenja v dvorani in glasovanja o predlogih, "ki že imajo tako jasno določen rezultat v plus ali minus". Tomićeva v nasprotju s prvakom SNS poudarja, da je prisotnost na sejah pomembna, a je bila v preteklem letu v primerjavi s prejšnjim, ko se je v tem aspektu znašla v skupini nadpovprečnih, zaposlena s številnimi mednarodnimi obveznostmi.
KSS poslancem za povrnitev vrednot dela
Konfederacija slovenskih sindikatov (KSS) je v zadnjih dneh preteklega leta poslanke in poslance opozorila na pol manj vredne nadure od plačila za redno delo in na plačno uravnilovko do VII. tarifnega razreda po novem letu. Kot opozarjajo, bo nadurno delo mnogim delavcem plačano manj od rednega dela kljub dodatku (30 odstotkov) za delo preko polnega delovnega časa. "Zaradi plačne uravnilovke do VII. tarifnega razreda pa bodo čistilke prejemale primerljive plače diplomiranih inženirjev," so zapisali v KSS in zato sklenili, da je novi plačni model zgrešen. Poslance zato pozivajo k nujnemu ukrepanju za povrnitev vrednosti in vrednote dela.