Nina Ambrož
Čeprav je odpuščanje delavcev danes lažje, hitrejše, mnogi menijo, da trg dela še ni dovolj prožen in da so odpravnine za delodajalce moteč faktor. Delodajalec mora delavcu plačati odpravnino, če mu je odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških) ali zaradi nesposobnosti. Pravico do odpravnine imajo tudi delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi insolventnega postopka podjetja, in tisti, se upokojijo. Lahko pa delavec dobi odpravnino tudi, kadar sam poda izredno odpoved. A to ni prav enostavno, saj morajo obstajati močni, utemeljeni razlogi, za katere je kriv delodajalec.
Podjetniki za sklad
Mira Črešnar, vodja odnosov z javnostmi pri obrtno-podjetniški zbornici, povzema stališče članov zbornice, ki zagovarjajo sklad za odpravnine: "Da bi dosegli večjo fleksibilnost trga delovne sile in spodbudili zaposlovanje pri malih delodajalcih, predvsem za nedoločen čas, je treba ustanoviti poseben sklad, s čimer bi delodajalce oziroma podjetja razbremenili izplačil odpravnin v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V sklad za odpravnine bi prispevali sredstva vsi socialni partnerji (delodajalci, delavci in država), pri čemer bi predvsem država morala zagotoviti zagonska sredstva že ob ustanovitvi sklada." Zaradi spodbujanja enakopravnosti in zaščite šibkejših so zaposlitve za določen čas z zakonom o delovnih razmerjih leta 2013 sicer nekoliko izenačili in približali tistim za nedoločen čas. Tako mora delodajalec izplačati odpravnino tudi zaposlenemu, ki je imel pogodbo za vsaj eno leto, narekuje zakon.
{okvircek}79257{/okvircek}
Vendar je širši javnosti to še vedno manj znano, ugotavlja Sanja Antonijević, pravna svetovalka Zavoda PIP - pravnega in informacijskega centra Maribor. Podobno je s pravico, da delavcu pripada odpravnina, če je premeščen z višjega delovnega mesta na nižje. To so skorajda mrtve črke na papirju, saj so tovrstni primeri izplačil odpravnin izjemno redki. "Še večji problem je izplačevanje odpravnine pri prehodu med formalno različnimi podjetji, za katerimi pa dejansko stoji ista fizična oseba. To izgleda tako, da posameznik danes zapre eno firmo in že jutri ustanovi drugo, delavce pa prezaposli. Torej je delavec en dan zaposlen v firmi A, drugi dan v firmi B, odpravnine pa pri firmi A ne dobi, ker firma B ne velja za pravnega naslednika firme A."
Nadure in pol prašiča za inšpektorja
Med bolj problematičnimi so tudi nadure, ki v verigi dolgotrajnega izkoriščanja predstavljajo nadaljnjo nižjo pokojnino in odpravnino. "Sodišče pa je ugotovilo, da je v plačo, ki je osnova za odmero odpravnine, treba vštevati tudi plačilo za opravljeno nadurno delo in za pripravljenost za delo," izpostavlja pravna svetovalka. Zgodba in izkušnja delavca v mesnici nazorno ilustrirata, kako stvari tečejo v življenju. Možakar je več mesecev delal po 12 ur dnevno in takšnega tempa, ki pomeni kršitev zakonskih meja delovne obveze, ni več zmogel. Potožil se je šefu, a ni zaleglo. Želel se je sporazumno raziti in o odpravnini niti ni več razmišljal, a mu tudi to ni uspelo. Ko je šefu požugal z inšpekcijo, mu je ta odvrnil, da pričakuje inšpektorja. Ko se bo ta pojavil na vratih, pa naj mu nemudoma da paket, je naročil delavcu. V paketu za inšpektorja je bilo meso polovice prašiča.
Sanja Antonijević to pripoved komentira z opozorilom, da "delodajalci pogosto terjajo celoten odpovedni rok in delavcu, ki ima že dogovorjeno službo drugje, tega roka nikakor ne želijo skrajšati, ker ne najdejo drugega nadomestnega delavca". Da to drži in da je na trgu dela pereče pomanjkanje dobrih delavcev, potrjujejo številni gospodarstveniki.
{okvircek}79259{/okvircek}
Obrtniško združenje poudarja, da podjetnike najbolj pestijo odpovedni roki: "Delodajalci imajo največ težav ravno pri odpovednih rokih. Če se znajdejo v finančnih težavah in nimajo posla, morajo kljub temu delavcu zagotoviti 100-odstotno nadomestilo v odpovednem roku. Z letom 2013 so se odpovedni roki sicer skrajšali, kar je ugodno za tista podjetja, ki se znajdejo v poslovnih težavah." Odpovedni roki so najmanj 15 dni do največ 60 dni, pri zaposlitvah nad 25 let pa do 80 dni.
Odpoved kar po e-mailu
Čeprav zakon kot razlog za izredno odpoved s strani delavca, pri kateri mu pripada ista odpravnina kot pri redni odpovedi, navaja mobing oziroma trpinčenje, je ta težko dokazljiv in v praksi zelo verjetno obsojen na neuspeh. Lažje je dokazati objektivne okoliščine za izredno odpoved - med drugim kadar delodajalec več kot dva meseca delavcu ni zagotavljal dela in ni nakazoval nadomestila plače ali je s tem zamujal, če tri mesece zaporedoma ali v šestih mesecih delavcu ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost ali če ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu.
Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi denimo, če delavec pet dni zaporedoma ne pride na delo, če krši delovne obveze naklepno ali iz hude malomarnosti, če je lagal v postopku izbire, če je pravnomočno sankcioniran in ne more dela opravljati pol leta ali če v bolniški ne spoštuje navodil zdravnika in odpotuje. Odpravnine v teh primerih seveda ni.
Vročanje odpovedi je zadnjih pet let poenostavljeno, tako delodajalec kot delavec jo lahko pošljeta kar po elektronski pošti. Ob tem pravna svetovalka Sanja Antonijević izpostavlja še delikatnost plačilnih list, če teh sploh ni in je plača nakazana le na transakcijski račun ali pa so dokumenti v elektronski obliki. To lahko ob morebitnem sesutju e-sistema povzroči katastrofo. Če ni podatkov, namreč ni osnove za izračun odpravnine.
