"Denarja je dovolj, vendar se moramo obnašati gospodarno," je finančni minister Andrej Bertoncelj potegnil črto pod predstavitvijo predlaganih proračunov 2020 in 2021. Tako so še člani odbora za finance storili svoj prvi korak k presoji, kaj bi veljalo v vladnih predlogih proračunov, za katera je finančni minister trdil, da prinašata razvoj, socialo in plače, izboljšati še s poslanskimi dopolnili. A do tretjega ponedeljka v novembru, ko naj bi bila tudi proračuna na poslanskih mizah, je še daleč. Vlada naj bi odboru najpozneje do 6. novembra vrnila dopolnjena predloga proračunov. Če bi to seveda zahtevale gospodarske razmere in če bi ocenila, da bo upoštevala tokratne odločitve odbora za finance, katera poslanska dopolnila podpira in katerih ne.
Bertoncelj ni bil za znižanje praga na 72 tisočakov
Če odločitve o proračunskih amandmajih ta hip še niso vroč kostanj, četudi je pri proračunu v igri zgolj in samo denar, pa je delodajalce že dodobra pogrelo sporočilo vladajoče koalicije, da ne podpira takega dviga meje za vstop v najvišji dohodninski razred, kot ga je predlagala njena lastna vlada. Peterček je podpisal 8000 evrov nižjo mejo za vstop v peti dohodninski razred kot vlada oziroma vsega 1060 evrov višjo, kot velja ta hip. Vlada bi mejo dvignila za 9060 evrov oziroma na 80 tisočakov in prav tako ohranila 50-odstotno davčno stopnjo. Koalicija bi v svojo mejo ujela posameznike z več kot petkratnikom povprečne plače, vlada bi tiste s šestkratnikom razbremenila mesečno za 166 evrov ali 12-krat bolj kot delavce s povprečno plačo, ki bi bili na boljšem vsak mesec za 13 evrov neto plače.
Grenki priokus razbremenitve
Delodajalci bi zdaj še socialno kapico
Koalicija pa je svoj predlog lestvice (objavljamo jo spodaj) podprla z osmimi glasovi za (in petimi proti). In četudi je bil Bertoncelj proti: "Podpiram tak predlog dohodninske lestvice, kot sem ga dal na sejo vlade." Koalicija je v obrazložitvi dopolnila spomnila, da je cilj zlasti razbremenitev srednjega sloja, medtem ko vladni predlog "nesorazmerno razporeja razbremenitev k zavezancem z dohodki od dveh oziroma treh povprečnih plač".
Dončiću privoščimo, Rusjanu pa ne bi
"Odločitev poslancev, da dvignejo prag petega dohodninskega razreda s 70.000 evrov na samo 72.000 in ne na 80.000 evrov, razkriva, da v Sloveniji še vedno radi žagamo vejo, na kateri sedimo," so prepričani v slovenskem podjetniškem klubu.
Leta 2017 se je iz Slovenije odselilo 3643 terciarno izobraženih prebivalcev, priselilo pa 2580, so dodali. Razlika med odseljenimi in priseljenimi je tako znašala 1063 prebivalcev, leta 2011 pa 447. To pomeni, da je neto odliv visoko strokovnega znanja iz Slovenije višji kot v času najhujše krize v državi. In v takšnem času, pravijo v SBC, so se politiki odločili, da bodo zmanjšali predvideno razbremenitev tistih, ki so v petem dohodninskem razredu.
Nemci, Avstrijci, Švicarji, Skandinavci, Američani ... nam lahko rečejo samo: "Najlepša hvala." Še več visoko usposobljenih Slovenk in Slovencev, ki jih bomo izšolali z javnim denarjem, bo zaradi nerazumnih teženj po uravnilovki odšlo v tujino. Zato je takšna odločitev politikov, tokrat koalicije, škodljiva. (jz)
