Jana Juvan
Gripe je kar petkrat več kot v istem obdobju pred pandemijo covida. "Govorimo o zelo hitrem začetku sezone ter o zelo naglem in intenzivnem širjenju virusa, ki se stopnjuje," je sporočil dr. Zoran Simonovič, predstojnik mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "V zadnjih tednih pri nas, tako kot v Evropi in po svetu, zaznavamo porast pojava okužb dihal, gripe, RSV in ostalih povzročiteljev prehladnih obolenj. V zadnjih tednih naglo narašča širjenje gripe. Od oktobra smo v Sloveniji potrdili več kot 400 primerov gripe. Delež pozitivnih vzorcev je presegel že 10 odstotkov vseh odvzetih vzorcev. Znotraj naše regije pa je ta delež že okoli 45 odstotkov. Gre tudi za virus gripe, ki predvsem pri starejših zna potekati težko in pogosto zahteva bolnišnično zdravljenje," je še razložil.
Opozarja, da je epidemiološka situacija resna, ker je število oseb, ki širijo okužbe dihal, tako veliko. Zato svetuje upoštevanje splošnih ukrepov za preprečevanje širjenje okužb, ki smo jih v času epidemije že do potankosti spoznali - izogibanje stikov, nošenje mask, higiena rok in kašlja.
Po blagih sezonah praviloma nastopi silovita
Razloge za tako zgodnjo in silovito sezono gripe, ki je v pretekli zimi praktično ni bilo, pripisujejo strokovnjaki prav temu, da je lani skorajda ni bilo. "V zadnjih dveh sezonah, ko so veljali ukrepi za preprečevanje širjena covida, se ljudje s temi respiratornimi povzročitelji niso srečevali. Delež oseb, ki smo zato zdaj dovzetne za okužbo, je toliko višji. In ko pride tak virus v neko populacijo, se zato tako intenzivno širi. Tudi ker ukrepov za preprečevanje širjenja ne upoštevamo, ni omejitev druženja, ne nosimo obraznih mask. Osebe, ki imajo znake prehladnega obolenja, naj ostanejo doma in zmanjšajo svoje stike čim bolj," je še dejal.
Sicer ne gre za nekakšno izredno situacijo, ki ji ne bi bili priča že kdaj v preteklosti. "Letošnja sezona se je začela prej kot običajno. Intenziteta širjenja je večja kot v predhodnih letih. Ni pa to zelo neobičajen pojav. Po več blažjih sezonah respiratornih okužb se praviloma pojavi sezona, ki je bolj intenzivna, saj se poveča število ljudi, ki niso bili v stiku z virusi in so zato bolj dovzetni za okužbo."
Tudi če za gripo ne zbolimo, razvijemo namreč delno odpornost, če smo v stiku. Podobno kot pri covidu-19 lahko kdo preboli gripo tudi asimptomatsko ali z blagimi simptomi. Celotna populacija pa je potem bolj zaščitena, podobno kot če bi bili cepljeni, zato virus med njo ne kroži tako intenzivno in hitro.
Kaj nas torej čaka? "V naslednjih tednih pričakujemo vrh obolevanja. Veliko bo odvisno od našega obnašanja," pravi Simonovič in znova poziva starejše od 65 let, naj se cepijo tako proti covidu kot proti gripi in pnevmokoknim okužbam. "Še je čas," je jasen. Učinkovitost cepiva proti gripi je letos dobra. Virusi, ki so v cepivu, so tudi ti, ki zdaj krožijo med populacijo. "Zaščita je vsaj 50-odstotna v smislu zaščite pred okužbo. Je pa pri cepljenju veliko bolj pomembno, da nas zaščiti pred težjim potekom bolezni in hospitalizacijo ter navsezadnje pred usodnimi zapleti," razloži epidemiolog.
Naj bodo vrtčevski otroci na počitnicah
"Ko ima hudič mlade, jih ima veliko. Po eni strani beležimo veliko pomanjkanje zdravniškega kadra, po drugi pa nas ta epidemiološka situacija bremeni z velikim številom obiskov predvsem otroških pacientov. V soboto in nedeljo smo v dežurni ambulanti vsak dan pregledali preko 200 bolnikov. Prevladuje RSV, adenovirusi, tudi gripa, streptokokne angine in vnetja srednjega ušesa," pa je povedal dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.
Završnik je vse starše vrtčevskih otrok pozval, naj prihodnji teden, ko so šolske počitnice, ostanejo doma. "Apeliram na vse, ki si to lahko privoščijo, da ostanejo doma. Tudi če niso bolni. Želimo vsaj malo zaustaviti širjenje teh bolezni v prihodnjem tednu. Prosimo za pomoč, sami ne bomo zmogli premostiti vseh težav."
V času praznikov imajo sicer pripravljene podvojene dežurne pediatrične ekipe, še ena ekipa pa bo čakala za primer, da bi potrebovali še njih. Završnik je dejal tudi, da marsikdo na pregled pride zelo hitro.
Poln Europark šmrkavih otrok napolni tudi UKC
Kot smo že poročali, je zelo polna tudi pediatrična klinika v UKC Maribor. Tamkajšnji predstojnik dr. Jernej Dolinšek je povedal, da se vse omenjeno - okužbe in pritisk na pediatrijo - zrcali tudi v bolnišnici. "Način obnašanja v tem trenutku, ko je Europark poln ljudi, tudi otrok v vozičkih, med katerimi jih polovica smrka in kašlja, se bo pokazal v tem, da jih bo veliko šlo na pregled najprej na primarni nivo, in med njimi bodo nekateri tako zelo bolni, da bodo morali v bolnišnico," je slikovito opisal situacijo.
V zadnjem mesecu zaznavajo epidemijo RSV-ja, tudi po 30 otrok na dan pride na pregled v njihove ambulante. Na pohodu pa je tudi že gripa. Tudi Dolinšek poziva, naj ob šolarjih ostanejo doma tudi otroci iz vrtcev. "Razmislite tudi tisti, ki imate dojenčka in ste doma, vzemite tudi otroke iz vrtcev, da ne bodo na dojenčke, ki so najbolj ogroženi, prenašali teh okužb," pravi Dolinšek.
Zatrjuje sicer, da noben otrok ne bo ostal pred vrati njihove klinike. Priznava pa, da se na ta račun, ko je v bolnišnici toliko otrok, znižujejo standardi oskrbe - v sobah je več otrok, starši ne morejo biti ves čas ob njih, težje jih ločujejo po vrstah okužb ... "Naša stavba je premajhna za trenutno situacijo," je opozoril.
Kdaj k zdravniku?
Tako Završnik kot Dolinšek sta povedala, da nekateri otroci k njim pridejo po nepotrebnem. Kdaj torej k zdravniku? "To je nehvaležno napovedati. Med sto bolniki, ki imajo vročino, je lahko tudi en z izredno hudo okužbo. Starši morajo otroka opazovati. Če ima dihalno stisko, če se med dihanjem utruja, ne želi več jesti in piti, če je v obnašanju zelo drugačen kot sicer, morajo k nam. Samo zaradi 38 vročine pa ne. Taki bodo tudi morali počakati uro ali dve, da ga tukaj oskrbimo, ker nujnejši potrebujejo oskrbo pred njimi," pove Dolinšek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
