Pred nekaj dnevi je minilo pet let od izbrisa delnic in podrejenih obveznic v treh največjih slovenskih bankah. Malo prej pa je minilo poldrugo leto od roka, ki ga je Ustavno sodišče postavilo Državnemu zboru za odpravo protiustavnosti tedanjega zakona o bančništvu, ki je izključil pravico izbrisanih do sodnega varstva – nič ne kaže, da bi ga kmalu sprejeli. Zato je osem tožnikov vložilo pobudo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je konec oktobra 2018 uvedlo postopek proti Sloveniji. Država mu mora do 15. februarja 2019 odgovoriti na več vprašanj. Odbor Evropskega parlamenta za gospodarstvo je junija 2018 objavil študijo z naslovom "Podrejeni dolg in njegova samouvrstitev: zavajajoče prodajanje finančnih proizvodov", v kateri ugotavlja, da je bila obravnava v Sloveniji izredno in nesorazmerno stroga. Šlo je tudi za zavajajoče prodajanje delnic in podrejenih obveznic, zato imajo razlaščeni pravico do odškodnine.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je pred nekaj dnevi podal kazensko ovadbo na specializirano državno tožilstvo zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ‒ ovadeni so vsi člani tedanjega sveta Banke Slovenije (BS) z guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu. Bivši guverner BS je uspel dve leti in pol ustavljati roko pravice z vlogami na Ustavno sodišče. Preiskava NPU je potrdila, da so v NLB neupravičeno ugotovili negativni kapital, izrekli ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter izbrisali delnice in podrejene obveznice. NPU bi moral preiskavo razširiti tudi na NKBM in Celjsko banko, ki sta bili kapitalsko ustreznejši kot NLB in v katerih je bilo nad sto tisoč malih delničarjev. Svet BS (viceguvernerji) je oktobra 2018 umaknil zahtevo za presoje ustavnosti člena zakona o BS, ki je Računskemu sodišču onemogočala revizijo poslovanja BS v letih 2013 in 2014.
Dogajanje na borzi je pokazalo, kako škodljiva je bila potvorjena sanacija bank v slovenski lasti. Slovenski borzni indeks (SBI TOP) je od vrednosti 940 točk konec leta 2005 zaradi vsiljene privatizacije in zadolževanja zanjo v letih 2006/2007 zrasel nad 2600 točk in med krizo padel na 800 točk. Indeks vse do danes ni dosegel vrednosti iz leta 2005. Nemški borzni indeks Dax in ameriški indeks SP 500 sta v tem obdobju podvojila vrednosti. Zato so slovenska podjetja na Ljubljanski borzi, merjena z razmerjem med ceno delnic in dobičkom na delnico, med najcenejšimi v Evropi, cenejša so samo v Rusiji. Delničarji so ob nakupu delnice NKBM konec leta 2007 plačali 187 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, kar je normalna cena zunaj krize. Apollo in EBRD sta zanjo plačala samo 40 odstotkov knjigovodske vrednosti ali le 20 odstotkov normalne cene. V tem pogledu je bila prodaja NLB ugodnejša, saj je dosegla 69 odstotkov knjigovodske vrednosti ali 35 odstotkov realne vrednosti. Država ima še 40,9 odstotka delnic NLB, od katerih jih bo 15,9 odstotka prodala, morda po višji ceni. Ostala bo lastnica 25 odstotkov in ene delnice, kar pomeni, da bo banka še vedno, vsaj manjšinsko slovenska.
Že več kot četrt stoletja smo v kapitalističnem gospodarskem sistemu, naši vodilni ekonomisti in politiki pa še vedno živijo v svojem svetu
