Pikalo uspel z zakonom, a nove ovire na vidiku

Kaj hitro so na redni seji državnega zbora poslanci prešli od točk, ko so razpravljali o spremembah zakonov v srednjih šolah, na razpravo o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Financiranje zasebnega šolstva je več kot očitno najbolj pereča tema slovenskega izobraževalnega sistema ta hip pri nas. Po razpravi so z 42 glasovi za in 36 glasovi proti poslanci podprli predlog šolskega ministra dr. Jerneja Pikala, ki zasebnim šolam namenja stoodstotno financiranje obveznega programa, medtem ko financiranje razširjenega programa ni predvideno.

Najverjetneje sledi veto

Naklonjenost Pikalovemu predlogu so vseskozi nakazovali v njegovi stranki SD, v največji koalicijski stranki LMŠ ter v SAB in Desusu, zato njihovo glasovanje ni bilo presenečenje. Da zakona ne bodo podprli, so najprej jasno povedali v SDS in NSi, v torek pa so se jim pridružili še poslanci iz vrst stranke SMC. Slednji so s svojo odločitvijo precej zmanjšali možnost, da bi bil zakon sprejet, še posebej zato, ker vse do zadnjega ni bilo jasno, kako bodo glasovali poslanci Levice. V SMC so se na koncu glasovanja vzdržali - in medtem ko so poslanci SNS glasovali proti, so poleg predstavnikov manjšin zeleno luč predlogu prižgali še nekateri poslanci Levice. "Delimo stališče velike večine slovenskih državljank in državljanov, da naj bo slovenski javni denar namenjen zgolj in samo za javne šole, ne pa da financira tudi zasebne šole. Zato s predlagano rešitvijo v resnici nismo zadovoljni. Drži, da gre za najbolj levo rešitev znotraj odločbe ustavnega sodišča, ampak ravno slednja je problem, ker gre proti javnemu interesu v slovenskemu izobraževanju. Kljub temu bomo zakon podprli. Položaja zasebnih šol ne izboljšuje, hkrati pa je na horizontu zelo realna grožnja, da bo koalicija kapitulirala pod pritiski iz desnice in do konca mandata sprejela takšno rešitev, ki bo napojila vse apetite iz desne in vse apetite Rimskokatoliške cerkve," je poslanec Levice Miha Kordiš utemeljil, zakaj so prispevali svoj glas zakonu. Dodal je, da vidijo zakon le kot prehodno rešitev, še vedno si bodo prizadevali za spremembo ustave, v kateri bi kategorično zapisali, da gre lahko "javni denar samo in izključno za javne šole".
"Ne gre za to, ali sem zadovoljen ali ne. Moja ključna naloga je v tem, da poskušamo v prihodnje nadgraditi šolstvo," je glasovanje komentiral šolski minister in poudaril, da je državni zbor "potegnil tudi jasno ločnico med javnim in zasebnim šolstvom". Kljub vsemu se minister Pikalo še ne more veseliti. Naslednja ovira, čez katero se bo moral prebiti, bo bržkone veto državnega sveta - o tem, ali bo izglasovan, pa je težko ugibati: vse je namreč odvisno od tega, kateri svetniki bodo prisotni, glede na to, da bo glasovanje zarezalo globoko v počitniške tedne. Pikalova bitka tako še ni vnaprej popolnoma izgubljena. V primeru pa, ko bi veto izglasovali in bi moral o zakonu ponovno odločati državni zbor, Pikalova rešitev ne bi dobila 46 glasov, če si ne bi nekaj od tistih, ki so včeraj glasovali proti ali so se glasovanja vzdržali, premislilo.

"Le navidezno pravna država"

Usodo financiranja zasebnega šolstva je tako nemogoče napovedovati. So pa bili nad glasovanjem ogorčeni nekateri starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole. V civilni iniciativi Združeni starši, kjer upajo, da bo državni svet vložil veto, opozarjajo, da spremembe pomenijo "uvajanje elitizma v šolstvo". Eden od staršev Mark Balažic je medijem dejal, da so razočarani tudi nad predsednikom vlade Marjanom Šarcem, češ da je za lastno politično preživetje povozil vse temeljne pravne države: "To nas zelo žalosti - posebej, ker se temelji pravne države lomijo na eni najranljivejših skupin v Sloveniji, to je na otrocih."
Eden od pobudnikov ustavne presoje, nekdanji poslanec NSi, Anton Kokalj, je izid glasovanja komentiral z besedami, da je Slovenija "le navidezno pravna država", ko "neustavni zakon nadomeščamo z novim neustavnim zakonom in bo spet treba na ustavno sodišče in bo spet minilo sedem let, da bomo dobili še en neustavni zakon". "Kakšna je pravna varnost v naši državi, si lahko vsak razlaga sam. Smo čisto na repu pravnih sistemov, ne v Evropi, ampak na svetu," je razočarano zaključil sogovornik.