(PISMO BRALCA) Je Sloveniji res uspel zgodovinski met ali bo iz te moke bolj malo kruha?

19.09.2024 06:00

Ne pozabimo, da so obnova in stroški zanjo odvisni od trajanja vojne. Dlje ko se ta vleče in zaostruje, zahtevnejša in dražja bo obnova.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ursula von der Leyen ob predstavitvi sestave bodoče Evropske komisije
Youtube/evropska Komisija

"Sloveniji je uspel zgodovinski met, zaupana nam je velika odgovornost. Slovenija je, s tem ko je dobila resor za širitev, dobila ključ do stabilnosti in miru. Ne le na Zahodnem Balkanu, ampak tudi v Vzhodni Evropi. V tem resorju je tudi obnova Ukrajine. Ponosen sem na Slovenijo, rad bi se zahvalil tudi vsem prejšnjim vladam, predvsem pa državljankam in državljanom."

Tako predsednik vlade Robert Golob, potem ko je stara-nova predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, v Bruslju predstavila kadrovski razrez nove komisije in naši kandidatki za komisarko Marti Kos dodelila že omenjeni nič kaj enostavni oziroma lahki nalogi. Plemenito je potegniti državo, ki je v vojni, iz ruševin ter njenim prebivalcem zagotoviti nove domove in novo prihodnost. Toda ne pozabimo, da so obnova in stroški zanjo odvisni od trajanja vojne. Dlje ko se ta vleče in zaostruje, zahtevnejša in dražja bo obnova. Zatorej bo izziv za Marto Kos, da spopade čim prej privede do konca, da se obnova lahko začne. Po zadnjih ocenah je že zdaj materialne škode samo na stanovanjskih poslopjih za več kot 120 milijard evrov. Če dodamo še ono na infrastrukturi, v gospodarstvu in kmetijstvu, se cifra povzpne na cca 200 milijard.

In da je nujno končati vojno takoj, ne jutri, pove tudi izjava premiera, da smo s tem resorjem dobili "ključ do stabilnosti in miru", pri čemer domnevam, da ni mislil samo na Zahodni Balkan. Nadaljevanje oboroževanja Ukrajine k temu ne prispeva, morebitno ameriško dovoljenje režimu v Kijevu za uporabo že dobavljenih raket dolgega dosega tudi proti ruskemu ozemlju še manj. Ne jemljimo prelahko opozorila iz Kremlja, kaj bi lahko sledilo, če bi se to zgodilo. Storiti morata Slovenija preko Marte Kos in Varnostni svet OZN, ki mu Slovenija trenutno predseduje, vse, da v Ukrajini in na delu ruskega ozemlja orožje utihne in se z močno, doslej še ne videno diplomatsko ofenzivo, s kako potjo tudi v Moskvo, privede Putina in Zelenskega za isto pogajalsko mizo ali pusti, da to stori kdo drug, ki v konfliktu ni kompromitiran. Bo temu naša nova komisarka, s svojimi dosedanjimi pogledi na ta konflikt in s šefico Leynovo ter estonsko kolegico Kallasovo, obe sta skorajda fanatični zagovornici bojev Ukrajincev do končne zmage, ob sebi, Kos?

Tako da, spoštovani gospod premier, meni kot državljanu RS, kljub navdušenju politike in večjega dela javnosti nad tem "zgodovinskim metom", se ne zahvaljevati, ker še ne vem, ali se ga veseliti ali ga objokovati. Če bomo videli, da se vojna nadaljuje in celo zaostruje in da se povojna obnova oddaljuje, ter našo komisarko, da taki politiki kima in jo morda celo spodbuja, bo zgodovinski met izpuhtel in se ne vam ne Kosovi državljanke in državljani ne bomo zahvaljevali. Vse prej kot to. Enako Evropejke in Evropejci.

Ne zamerite mi, a previdnost ob pompoznem razglašanju naših uspehov mi narekuje tudi vaš ponedeljkov intervju s Tanjo Gobec na TV Slovenija. Bil je dokaj dopadljiv in še kar prepričljiv pri vseh notranjepolitičnih temah, veliko manj pri zunanji politiki. Voditeljica vas je med drugim vprašala: "Kako odgovarjate domačim kritikom, ki nenehno poudarjajo, da ima Slovenija dvojna merila za odnos do Rusije ali do Izraela, čeprav je Slovenija po veliko letih priznala Palestino?" In vaš odgovor: "Upam si trditi, da je ravno nasprotno. Ves svet, vključno z generalnim sekretarjem Združenih narodov, nam priznava, da je Slovenija ena redkih držav iz zahodnega sveta, ki ima enotne standarde za pristop do vseh kriznih žarišč … Tako Izrael kot Rusija jasno kršita mednarodno pravo in si zato zaslužita obsodbo, to je ta enotni standard, o katerem govorimo." Seveda, gospod premier, a enakih oziroma enotnih standardov ne določajo besede, izjave, temveč dejanja. Pri slednjih pa ravnamo z različnimi vatli: Rusijo kaznujemo že ves čas in njeno žrtev, Ukrajino, kontinuirano oborožujemo. Izraelu, s petkrat bolj krvavimi rokami, pa povemo kvečjemu to, da naj neha pobijati civiliste in jim omogoči humanitarno oskrbo. In ZDA, ki ga naprej oborožujejo, ne upamo reči niti A. A so to enotni standardi?

Aurelio Juri, Koper

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta