(PISMO BRALCA) Jezikovna demokracija med obupom in upom

25.07.2024 06:00

Mednarodni jezik esperanto ima danes, po 137-letni zgodovini, svoje nesporno mesto.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zastava esperanta
Shutterstock

Živimo v tako kritičnem času, da ne bodo več zadostovale samo spremembe, pač pa bodo potrebne prelomne odločitve. Eni teh področij sta tudi jezikovna politika in jezikovna demokracija. Kot merilo vsake demokracije si lahko postavimo Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki v 19. členu govori o jezikovni pravici. Ugotovimo lahko – kar 75 let po sprejetju SDČP – da je pravica do uporabe maternega jezika vsaj do neke mere uresničena, pravica do komuniciranja pa obupno (namerno?) zanemarjena. V svetu z bogastvom, ki ga pomeni okoli sedem tisoč jezikov in kultur, je možnost komuniciranja pogojena z enakopravnim (!) sporazumevanjem. Namesto iskanja te možnosti pa veliki narodi neprestano vsiljujejo svoj jezik in kulturo oziroma širijo imperializem, kolonializem in diskriminacijo – danes je to nadvlada angleščine.

V Sloveniji bo letos jeseni Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poslalo v parlament predlog reforme šolstva (NPVIZ), ki vsebuje tudi področje pouka jezikov oziroma slovenščine in tujih jezikov. Ker gre za desetletni dokument, bi morali v času priprave dokumenta obravnavati tudi možnosti za jezikovno demokracijo. Sedanji predlog, ki uvaja prisilni pouk angleščine v prvem razredu skupaj s slovenščino (materinščino!), pomeni poglabljanje kolonializma in diskriminacije.

Drugačen predlog – da se zaščiti materinščina, da se pozneje uvede mednarodni jezik esperanto kot uvodni tuji jezik in šele nato kateri od tujih nacionalnih jezikov skladno s potrebami ali interesi – ni bil obravnavan. Zato bo jeseni objavljen tudi daljši prispevek o jezikovni politiki v Sloveniji in v svetu.

Mednarodni jezik esperanto ima danes, po 137-letni zgodovini, svoje nesporno mesto. Nastal je zaradi takratnih družbenih potreb po enakopravnem sporazumevanju različnih narodov in je danes, ob vsem tehnološkem napredku, še bolj potreben. Obsega jezik (lingvistika, interlingvistika, sociolingvistika), idejo o svobodi, bratstvu in enakopravnosti ter je sestavni del mirovnih gibanj. V zgodovini je bil obravnavan v Društvu narodov, v Sekretariatu Organizacije združenih narodov, dvakrat v posebnih resolucijah generalnih konferenc Unesca ter v Odboru za kulturo parlamenta Evropske unije. Vedno in dosledno se predlaga kot drugi jezik za enakopravno sporazumevanje, poleg množice maternih jezikov. K temu pomenu lahko dodamo tudi njegovo izbiro med 56 jezikov (izmed sedem tisoč), ki jih vesoljska sonda Voyager že od leta 1972 nosi kot pozdrav morebitnim tujim civilizacijam.

V petek, 26. julija, bo Slovensko združenje za esperanto, istočasno z združenji v 86 državah, obeležilo dan esperanta, razglašen na dan, ko je bil leta 1887 objavljen prvi učbenik. V Sloveniji je delovanje organizacije pogojeno s prostovoljnim delom ter omejenimi prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi možnostmi. Kljub temu bo na ta dan odprtih vrat, med drugim, predstavljen že drugi slovenski celovečerni film s podnapisi v esperantu, in sicer Ne čakaj na maj. Tokrat bo to prispevala prizadevna skupina tečajnikov iz Izole.

Res je jezikovna demokracija, tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru, v obupnem stanju, a upanje ostaja - skupaj z esperantom (esperanto = 'upajoči človek').

Janez Zadravec Klugler, Maribor

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta