Nekoliko razočaran sem nedavno v Večeru bral, da se nadaljuje zgodba stavbe na Litijski. Pisalo je celo, da naj bi se zanjo zanimale celo nekatere šole. Menda bi se tja preselili zaradi protipotresne obnove obstoječih šol. Hvala bogu, da je bila fotografija posneta s sprednje strani in je stavba videti dokaj solidno. Seveda tudi zaradi namenov z njo v prihodnosti. Ob razkritju afere sem pričakoval, da se bo začel postopek razveljavitve pogodbe, saj sem menil, da stavba v takem stanju ne more biti dva- do trikrat višje ocenjena, kot je bila, ko jo je kupil prejšnji lastnik. Kako si lahko državni organ privošči, da stavbe pred plačilom (predvidevam, da je stavba plačana z denarjem davkoplačevalcev) ni pregledal cenilec in določil njene dejanske vrednosti? Kot berem, so akterji še vedno zaposleni, le da ne več na istih položajih. Ali ni bilo nobene službe, ki bi to vzela pod drobnogled, da bi to za akterje imelo očitnejše posledice? Nekdo je slabo oziroma malomarno opravil delo.
To mešetarjenje s stavbo in možnostjo drugačne uporabe je metanje peska v oči davkoplačevalcem. Pristojne službe naj dajo oceniti stavbo in potem naj se preplačani denar vrne tja, od koder se je vzel. Naj gredo na delo fotografi in posnamejo vse pomanjkljivosti, ki smo jih lahko videli na fotografijah, in to objavijo, da državljani vidijo, kako se lahkomiselno zapravlja. Naj gredo ti, ki na ta način trošijo denar, delat v tovarno, na gradbišče, v trgovine (kot prodajalci), in ugotovili bodo, kaj morajo delati davkoplačevalci in koliko njihovih plač bi bilo potrebnih, da bi lahko stavbo kupili po tej cenitvi.
Ali se bodo na ministrstvu za šolstvo ali na Mestni občini Ljubljana res lotili obnove te stavbe brez predhodne cenitve? Boste res spustili v prostore, kjer je gospodarila plesen, otroke?
Edina pametna rešitev je ponovna cenitev stavbe in vrnitev preveč plačane kupnine v državni proračun. Morebitni novi lastnik (ki sigurno ne bo zasebnik, ker ni na glavo padel) bo najprej moral temeljito sanirati stavbo, še prej pa pospraviti. Na fotografijah, objavljenih v preteklosti, je razvidno, da so stene in tlaki plesnivi, da odstopajo talne obloge, da so razbita okna in bo treba najbrž zaradi varnosti obnoviti celotno fasado. Ravnatelji, ki se zanimate za to stavbo, pojdite jo najprej pogledat. Meni to zanimanje zanjo poraja sume, da je to poskus reševanja zavoženega projekta in vzbujanje vtisa, da se za stavbo kar pulijo. Koliko bo stala obnova? Bo ta steklena "palača" vzdržala morebitni potres, ki se ga bojijo in zato sanirajo obstoječe šole? Malo bi pomislili, kaj se zgodi ob potresu na obodnem zidovju. Ali ne bodo popokala stekla v trenutku, ko bo zaukazana evakuacija otrok? Pomislite na to.
Spremljam primere obsodb. Nedavno je bil objavljen primer padle sodbe. Kdo je bil tisti, ki je ukazal uničiti dokaze? Zakaj so se dokazi uničili pred dokončno odločitvijo? S tem ste omogočili obrambi uspešen zaključek, saj bo zdaj treba plačati še za stroške, ki jih terja obramba. Ta se zakonito poslužuje vseh sredstev, da je sodba zavržena ali pa proces zastara. Človek dobi občutek, da si ob zastaranju vsi oddahnejo. Ko berem in poslušam, kaj se godi sodnikom in tožilcem - torej najbolj izpostavljenim v sodnih procesih - si rečem, da imajo v bistvu prav, da si oddahnejo. Živeti v večnem strahu, ne da bi te kdo učinkovito ščitil, res ni lahko. V tem sodnike in tožilce popolnoma razumem. Pričakoval sem, da bo ta vlada uredila slabe rešitve v kazenskem zakoniku. Kako je sploh mogoče, da primer zastara? Ne more! Če se sodni postopek prekinja zaradi neprisotnosti na sojenju ali izostanka branilca ali zahteve po novem odvetniku, se mora proces prekiniti in obenem podaljšati za čas, ki ga je sodišče izgubilo zaradi zvijač obrambe (ki so seveda legitimne). Mora pa sodna stran imeti možnost podaljševanja procesa brez zastaranja. Saj vsi igrajo na to karto in potem mora država plačati odškodnino "prizadetim žrtvam krivosodja". Pristojni, zavarujte udeležene v procesu, ki odločajo o kazni. Le kdo bo obsodil na visoko kazen, če mu za vratom visijo grožnje v stilu "vemo, kje ste doma, vemo za vaše otroke ..." Ko bodo sodniki in tožilci varni, se ne bo več moglo dogajati, da so ljudje, ki so verižili z denarjem v bankah, obsojeni na družbeno koristno delo. Kaj naj si ob tem mislijo pošteni plačevalci davkov? Spremenite kazensko zakonodajo, ki je bila sprejeta ob osamosvojitvi in je taka z določenim namenom.
Franc Škerget, Sv. Primož na Pohorju
