V Sloveniji je v povprečju vsak dan povoženih 15 do 20 osebkov srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobile. V letošnjem letu je bilo po podatkih iz Lovskega informacijskega sistema Lisjak povoženih že 2252 prostoživečih živali, od tega kar 1538 osebkov srnjadi. Kot sporočajo iz Lovske zveze Slovenije (LZS), število trkov, zlasti s prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja števila in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju. Na slovenskih cestah je bilo v letu 2023 registrirano povoženih 6383 osebkov divjadi, med njimi kar 4208 srn in srnjakov, 191 jelenov in košut, 664 lisic, 364 kun belic, 133 divjih prašičev, sedem medvedov in trije volkovi. Trki zmanjšujejo cestnoprometno varnost, povzročajo veliko gospodarsko škodo, so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij in grožnja za dolgoživost ogroženih vrst. Zato si slovenski upravljavci cest in lovišč ter raziskovalci prizadevajo, da bi se število povoženih živali zmanjšalo.
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) skupaj z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo Slovenije že vrsto let vlaga precejšnje napore za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah z nameščanjem zvočnih odvračalnih naprav in modrih svetlobnih odsevnikov na problematičnih odsekih državnih cest. Razvita je tudi aplikacija Povoz divjadi. Njen poglavitni namen je, da lahko lovec že na kraju povoza poleg odvzema čeljusti za kategorizacijo evidentira točno lokacijo povoza divjadi, so še zapisali v LZS. To je zelo pomembno, saj lahko na osnovi zbranih podatkov za daljše časovno obdobje vse pristojne ustanove, vključno z upravljavci lovišč, izdelajo celovite analize in ocene za sprejetje ukrepov, vključno z višjimi odstreli tam, kjer se je številnost divjadi, še zlasti srnjadi, bistveno povečala.
Na območju mariborske Lovske zveze, ki povezuje 44 LD s Kozjaka, iz dela Dravske doline, Slovenskih goric, Pohorja in dela Dravinjske doline z Bočem, je med povoženo divjadjo prav tako največ srnjadi. Lovci, ki jih pokličejo na kraj trka, morajo velikokrat živalim skrajšati trpljenje in jih usmrtiti. To pri ljudeh ni pozitivno sprejeto, a drugače enostavno ne gre. Žival, ki je na robu smrti, je treba čim prej rešiti muk in trpljenja. Lovci vedo kako. Če se zgodi povoz, ko so v vozilu otroci, je treba biti še posebno obziren. Velikokrat od povoženih srn in srnjakov ne ostane skoraj nič, sploh če te živali zaidejo pod kolesa tovornjakov. Vseeno je treba primer evidentirati in dokumentirati, kolikor se to sploh še da. Poleg srnjadi je na Štajerskem (in tudi v Prekmurju) vsako leto povoženih tudi veliko poljskih zajcev, lisic, kun in jazbecev, bolj poredko pa tudi divjih prašičev. Pred leti je bilo na magistralni cesti med Mariborom in Lenartom v Zamarkovi in Črnem lesu tudi nekaj povozov zavarovanih vider. Vse so lovci lenarške LD evidentirali in dokumentirali. Občasno se srnjad pojavlja celo na avtocesti Maribor–Lenart–Lendava. Najbolj pogosto pri izvozu za Cerkvenjak v Brengovški dolini. Skratka, gre za zgodbo z dolgo brado, ki se bo nadaljevala in bo najbrž zaradi nenehnega naraščanja gostote prometa in nemira v naravnem okolju divjadi terjala še večji krvni davek.
Da bi zmanjšali število trkov vozil z divjadjo na državnih cestah, na Direkciji RS za infrastrukturo v sodelovanju z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo (LZ) Slovenije nenehno iščejo in na terenu preizkušajo najprimernejše metode. Med uspešnimi načini preventivnega ukrepanja je bila že pred nekaj leti rešitev, ki so jo preizkusili in predlagali Direkcija za infrastrukturo, Visoka šola za varstvo okolja in Gozdarski inštitut Slovenije. Nameščati so začeli zvočne odvračalne naprave in modre svetlobne odsevnike na najbolj problematičnih odsekih državnih cest. Rešitev se je pokazala kot učinkovita, zato jo že na veliko uporabljajo v mnogih slovenskih loviščih na najbolj kritičnih odsekih cest. V dobro divjadi in voznikov, ki zaradi trkov utrpijo občutno škodo na vozilih in so včasih tudi poškodovani.
Dr. Marjan Toš, predsednik NO LZ Maribor, LD Dobrava v Slovenskih goricah
