(PISMO BRALCA) O pravici do samoobrambe

29.08.2024 06:00

Pravica do vojaške obrambe oziroma vojaška obramba sama je del vojne – sicer gre za obrambno vojno, toda tudi to je vojna.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na obisku pri ukrajinskih vojakih, ki se usposabljajo v Nemčiji
Reuters/Jens Buttner

Vojna v Ukrajini, ki se je začela leta 2022, še vedno traja in ji ni videti konca. Na ruski napad se je Ukrajina odzvala z vojaško obrambo v okviru pravice do samoobrambe, ki jo priznava mednarodno pravo.

Kaj pomeni pravica do samoobrambe? Vsaj to, da se napadena država z vojsko brani pred napadalcem. In kaj je posledica te obrambe? Pobijanje ljudi, neposredno napadalčevih, posredno pa tudi svojih, ki morajo kot vojaki braniti svojo državo in jih ubijejo napadalci. Umirajo pa tudi civilisti, ki jih ubijajo napadalci, saj vojna zaradi vojaške obrambe traja. Pravica do vojaške obrambe oziroma vojaška obramba sama je del vojne – sicer gre za obrambno vojno, toda tudi to je vojna. Zato pravica do te samoobrambe ni del miru, temveč vojne. In kako je s podporo tej pravici? Ni tat samo tisti, ki krade, temveč tudi tisti, ki drži vrečo. Zato podpora tej pravici pomeni podporo vojni, in ne miru. In ta podpora je glede posledic v bistvu enaka kot pri vojaškem napadu na državo. Ali ne pomeni zato podpora pravici do vojaške obrambe podporo pobijanju živih bitij ter uničevanju družbe? Vojaška pomoč v orožju v okviru pravice do obrambe je seveda zato tudi ubijanje in uničevanje, če se ta pomoč uporabi na bojišču. Smiselno enako velja tudi za besedno in miselno pomoč!  

Vse je energija in zato to velja tudi za vojno. Glede na njene uničevalne posledice je jasno, da je vojna energija negativna, saj uničevanje ljudi in narave ni nekaj pozitivnega, temveč nekaj negativnega. In ker je del vojaške samoobrambe tudi ubijanje ljudi in drugo uničevanje, je jasno, da je pravica do vojaške samoobrambe, torej obrambne vojne, nekaj negativnega – kot to velja za samo agresijo! Enako velja tudi za vojaško pomoč samoobrambi.

Pravica do vojaške samoobrambe, ki jo, kot že navedeno, priznava mednarodno pravo, je v bistvu pravica do ubijanja vsaj vojakov napadalca, pa tudi civilistov v okviru kolateralne škode. Očitno to pravo vojakom ne priznava pravice do življenja! Mnogi so morali pod prisilo iti na fronto in tam umreti, kar pomeni, da v bistvu niso bili ljudje, temveč samo kanonfuter za obrambo države! Pravica do samoobrambe v obravnavanem smislu tako pomeni obrambo države, ne njenih prebivalcev. Če bi bilo obratno, ljudje ne bi umirali. Simbolno: ukrajinski vojaki morajo braniti šefa vojske, ki je del države, ta pa jih lahko pošlje v smrt – da on "obstane", morajo drugi umreti!? Ali ni po vsem povedanem pravica države do vojaške samoobrambe nekaj slabega in neetičnega, saj ne brani ljudi, temveč državo, ki sicer uteleša nepravični in nasilni družbeni red?

Če želiš mir, se pripravi na vojno, je dejal rimski vojak in avtor vojaških knjig Flavij Vegetij. Nekateri pravijo, da gre za modrost. Vprašanje je, ali gre res za modrost ali pa za zmoto. Če se država pripravlja na vojno, ponavadi ustanovi vojsko, in to je prvi korak do vojne, kajti do te lahko pride samo, če obstajata vsaj dve vojski. Če pa država želi mir, mora, seveda v obravnavnem smislu, mir tudi živeti in v tem primeru do vojne ne more priti. Mir se ne živi tako, da se ustanovi vojska, temveč tako, da se ji država odreče. Podlaga za to je življenje po etičnih načelih ne ubijaj, ne kradi, ne laži …, ta pa so del miru!

Ljudje so pred vojno najbolj varni, v smislu pravne države, v državi, ki nima vojske, in to ne glede na to, ali jo imajo njene sosede ali drugi in jo lahko napadejo. Če jo napadejo, ne pride do vojne, ker napadena država nima vojske in se zato ne brani. Napadalec sicer zavzame državo in zamenja oblast, toda velika večina ljudi živi naprej bolj ali manj v miru – kajti kaj je cilj napadalca: ljudstvo ali oblast?! Katera oblast pa ne izkorišča ljudi? Če pa ima država vojsko in se z njo brani, pa ljudje umirajo na obeh straneh, naselja so uničena, narava ječi, napadena država pa se je obranila ali pa ne. Gre za tako ali drugače uničeno državo, tudi če se je obranila! Vojaška obramba: množica mrtvih ter uničena družba ali nasprotje temu kot posledica vojaške neobrambe? Kam spada Ukrajina? In kam slovenska politika?

Zanimivo je, da je papež Frančišek podprl pravico Ukrajine in Izraela do samoobrambe, torej ubijanje, uči pa Ne ubijaj! Ali je papež mirovnik, ker moli za mir v Ukrajini ter Gazi in tudi druge poziva k temu? Seveda ne, saj je, kot že navedeno, podprl ubijanje in uničevanje v Ukrajini in Gazi!

Če je nekdo na liniji življenja, ali bo potem podprl pravico države do vojaške samoobrambe, torej do uničevanja življenja?

Vlado Began, Šmarje pri Jelšah

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta