Otroci v osnovnih šolah, vrtcih in še kje so 15. novembra začeli dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom (TSZ), ki je letos prvič potekal v okviru tedna slovenske hrane. Letošnji TSZ pod sloganom Moj naj
zajtrk je obsegal kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo slovensko sadje.
Otroci imajo po zakonu pravico do najvišje možne stopnje zdravja. Zato mora biti hrana, ki jo dobijo v javnih ustanovah, zdrava, kar seveda velja tudi za hrano v okviru TSZ. Ob tem se postavi vprašanje, ali so vse sestavine slovenskega zajtrka zdrave. Vsekakor tega ni mogoče reči za mleko in maslo, ki sta živili živalskega izvora. Za ta živila je namreč dokazano, da so dejavnik tveganja za mnoge civilizacijske bolezni, pri čemer mnoge raziskave izrecno za mleko ugotavljajo, da je to škodljivo za ljudi, ker je povezano z mnogimi zdravstvenimi težavami, kot so holesterol, kosti in prostata, akne in alergije … Če je nekaj škodljivo za zdravje ljudi, ali je potem zdravo? Ali je potem mleko zdravo in varno? Seveda to smiselno velja tudi za maslo. Če ni, zakaj potem država ne poskrbi, da se mleko ne bo nahajalo v tradicionalnem slovenskem zajtrku – kar velja tudi za maslo? Sicer pa: ali je lahko zdravo nekaj, kar je pridobljeno s trpljenjem živali? Krave so namreč stroji za pridobivanje mleka in njihovo življenje je eno samo trpljenje!
Zajtrk z mlekom je super dan za mlekarne, za krave pa seveda ne. Mleko pa ni škodljivo samo za ljudi in živali, temveč tudi za naravo. Živinoreja, kamor spada tudi proizvodnja mleka, je velik porabnik vode, z odpadki uničuje okolje, je pa tudi med največjimi uničevalci klime, ker proizvaja veliko škodljivih plinov, pri čemer velik delež odpade na mlekarstvo. Ali je tisto, kar uničuje naravo, zdravo in varno?
Del TSZ je tudi med. Ta se vzame čebelam, ki ga proizvajajo za svojo hrano in hrano drugih prostoživečih živali. In kaj zanjo dobijo čebele, ki za kilogram medu obletijo kar 4 milijone cvetov? Bolj ali manj ničvredno nadomestno hrano, nekateri pa jim pustijo tudi nekaj medu. Ali ne gre za izkoriščanje čebel? Egoističen človek v "polnem sijaju"?
TSZ je letos potekal v okviru tedna slovenske hrane, ki naj bi prispeval k ozaveščanju o prednostih uživanja lokalne oziroma slovenske hrane. Ob tem vprašanje: slovensko (lokalno) pridelano meso ali neslovenski (nelokalno pridelani) fižol, leča, ajda, proso ... Kaj je boljše za
ljudi, živali in naravo?
V okviru TSZ so bili letos enakomerno izpostavljeni kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo slovensko sadje, kar je nerazumljivo, ker je jabolko principielno neškodljivo, zdravo in varno živilo, medtem ko je mleko pridobljeno z mučenjem živali, in kot že navedeno, škodljivo živilo. Ali politiki in razni strokovnjaki, ki propagirajo mleko, tudi v okviru TSZ, ne napeljujejo k mučenju živali, uničevanju okolja, podnebnim spremembam in boleznim ljudi? Po zakonu nihče ne sme ogrožati zdravja drugih, to velja tudi za državo in njene predstavnike.
Vlado Began, Šmarje pri Jelšah
