Prišli so z vseh koncev, s hribov, z morskega obrežja, iz vinorodnih krajev in iz mest. Odzvali so se povabilu na razpravo v Brdih o butičnem namestitvenem turizmu in izkazali visoko potrebo po medsebojnem povezovanju, da bi njihova ponudbena niša postala prepoznavna in da bi odprta vprašanja urejali z ustreznimi vatli in orodji, saj merila, ki veljajo za turistične konglomerate, niso prava za majhne ponudnike.
Leta 2019, ko je bilo videti, da je za turizem v vsem svetu omejitev samo nebo, je Slovenska turistična organizacija (STO) izdala študijo, v kateri so povabljene strokovnjakinje obravnavale butični turizem, njegove trende, smernice za aktiviranje večje vrednosti in krepitev butičnosti v slovenskem prostoru. Takrat so zapisale, da butični turizem razumejo "kot turizem za gosta visoke vrednosti z visokokakovostno personalizirano ponudbo in edinstveno izkušnjo. Butično Slovenijo razumemo kot zeleno deželo edinstvenih doživetij in nastanitev, ki nudi gostu prvovrstno (premium) izkušnjo, stik z neokrnjeno naravo, ljudmi in samim seboj. Močno je povezan z zeleno zgodbo Slovenije, saj, prvič, kot nasprotje množičnemu turizmu razbremenjuje turistične tokove, drugič, spoštuje lokalno in pomeni večjo vrednost za lokalno okolje ter, tretjič, z individualnim pristopom si prizadeva za bolj zadovoljnega gosta, ki biva dlje in potroši več." Slovenijo so opisale kot nadvse primerno za butični turizem, kot tako rekoč idilično razglednico: "Odlikuje jo izredna raznolikost pokrajine in doživetij na stičišču alpskega, kraškega in sredozemskega sveta ter Panonske nižine. Je čista, varna in urejena, domačini pa so gostoljubni, razgledani ter z odličnim znanjem jezikov in kakovostnim življenjskim slogom - v Sloveniji živimo v stiku z naravo, spoštujemo lokalno in cenimo zeleno. Slovenija je v trendu, saj udejanja koncept novega luksuza, hkrati pa ima še vedno pridih nove destinacije, saj za obiskovalca v Evropi ni prva in klasična izbira. Slovenski življenjski slog je butični - v Sloveniji živimo v stiku z naravo, spoštujemo lokalno in cenimo zeleno. V Sloveniji so na voljo kakovost, personalizirana izkušnja ter vse večja izbira butičnih nastanitev in petzvezdičnih doživetij. Celotna Slovenija je en velik naravni park."
Briška pobuda za vso Slovenijo
Martina Alma iz Vipolž ter Milena in Uroš Peterc iz Kojskega so pred slabim letom, ko se je ritem umiril in je bilo v Brdih manj turističnega vrveža, razmišljali, da je njihovo ponudbo treba ovrednotiti in narediti še bolj vidno. Zasnovali so spletno platformo, da bi povezali popotnike z najboljšimi butičnimi nastanitvami v Sloveniji (vile in B&B), kar je bil zametek Združenja za razvoj in ponudbo butičnih namestitev. Martina Alma je pionirka in zdaj že veteranka butičnega turizma v Brdih. Leta 2010 so na domačiji Edija Simčiča nad delom kleti zasnovali uživaško vilo z dvema apartmajema, bazenom, velnesom in vinoteko ter odprli novo poglavje v briškem turizmu. Zakonca Peterc sta v intenzivnem delu v zahtevnem mednarodnem okolju izostrila zamisel in poslovni model ter na robu Kojskega spomladi 2021 odprla manjši ekskluzivni hotel, ki je obenem dom njihove družine. Gostje pri njih doživijo docela osebno in butično obravnavo z zajtrki vse do poldneva, vrhunskim vinskim vodnikom, ki spremlja goste k najboljšim vinarjem, pomagajo pa jim celo ponovno usvojiti veščine dobrega spanja.
Omenjeni so ugotavljali, da je za njihovo uspešno delovanje še veliko priložnosti, ki jih s skupnim delovanjem lahko bolje izkoristijo. Povezali so se ZKMTŠ Brda, tudi s STO in kolegi iz vse Slovenije ter pripravili strokovno srečanje, na katerem so ugotovili, da na nekatera vprašanja lahko odgovorijo sami, na številna pa so odgovori drugje.
Gosta je treba poznati vnaprej
Razpravo v Vili Vipolže je usmerjal Uroš Peterc, ki je po osnovnem poklicu tolmač, v živo je prevajal besede številnih najpomembnejših državnikov sveta. V prvi tretjini razprave je od sogovornikov želel izvedeti definicijo butičnih namestitev za sodobno rabo. Strinjali so se, da gre za ponudbo, ki je karseda pisana na kožo gosta, in za to, da se v kar največji meri njegova pričakovanja in potrebe predvidi že vnaprej. "Naši gostje v večini prihajajo iz večjih mest in stresnega okolja. Mi jim ponudimo mir in za njihova doživetja osebno poskrbimo," je dejala Martina Alma. "Pripovedovalci zgodb smo. Te so izbrane in napisane na roko, zato nismo konkurenca velikim. V Sloveniji je vse butično in majhno, drugače ne more biti. Zato je prav, da se butični ponudniki preštejemo in dogovorimo, da bomo o Sloveniji pripovedovali skupno zgodbo," je povedala Milena Peterc. Martina Breznik (Hiša Raduha), izkušena gostinka in ponudnica vrhunskih, individualiziranih namestitev iz Savinjske doline, je povedala, da je doživetje gostov vse, kar vidijo in izkusijo. "Vsi smo pomembni, ponudniki, skupnost in država. Zavedati se moramo, da smo izvozniki na lastnem terenu," je poudarila. Dodala je, da na podeželju v največji meri promovirajo lokalno, trajnostno in pristno ponudbo. Obenem je trpko ugotovila, da je v lastnem okolju preveč nerazumevanja za njihovo početje, kar je pripisala prenizki izobraženosti o trajnostnem turizmu in nenazadnje mladosti države, v kateri so se nekateri procesi začeli kasneje kot drugod.
Dotaknili so se tudi kategorizacije objektov, ki je bila tudi predmet razprave v kasnejšem panelu. Uroš Peterc je bistro ugotovil, da je smisel kategorizacije objektov standardizacija, butične nastanitve pa so po definiciji nestandardne, zato jih je težko ujeti v vatle za velike, "klasične" hotele. "Kategorizacija nam povzroča glavobole. Delujemo v starih stavbah, nekatere so spomeniško zaščitene, zato ne moremo povsod imeti dvigal. Morda je kakšen objekt neprimeren za invalide, a čudežev ne zmoremo," pa je ugotavljal Martin Šabec, ki je hotelir tako na Jeruzalemu na Štajerskem kot v prestolnici. Sogovorniki so glede kategorizacije ugotavljali, da je vloga zvezdic, jabolk in drugih oznak v digitaliziranem svetu manj pomembna, saj vse več štejejo izkušnje in komentarji uporabnikov.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo
"Butični turizem je tisti turizem, ki v največji meri sodeluje z lokalno skupnostjo, ker v lokalno skupnost vstopa in iz lokalne skupnosti jemlje navdihe za svojo ponudbo. Menim, da je butičnost odgovor na vprašanje razpršenosti turizma. To je ključnega pomena za slovenski turizem," je v diskusiji o butičnem turizmu in destinacijah poudaril Klemen Langus (Turizem Bohinj). Njegova briška kolegica Tina Novak Samec je poudarila, da so razvoj vinskega turizma v Brdih narekovali vinarji, z namestitvami, zdaj imajo prek 1200 postelj, pa so dosegli, da se gostje v Brda vračajo in tudi ostajajo. Prav med Julijskimi Alpami in Brdi je tesnejša vez, kot je videti: vzdržujejo pa jo gostje, ki iščejo doživetja, saj oddih v gorah še zdaleč ni več zgolj grizenje kolen v klancih.
Barbara Zmrzlikar (STO), ki je tudi soavtorica omenjene študije o butičnem turizmu, je pozdravila povezovanje ponudnikov butičnih namestitev, saj bodo povezani lažje povedali svoje mnenje in nastopali pri odredbodajalcih na vseh ravneh za sprejetje ustreznejših pravil.
Zadnja razprava se je sukala okrog kategorizacije nastanitev pri nas, ki je obvezna, kar manjšim nestandardnim ponudnikom povzroča nemalo preglavic, obvezna pa bo tudi ostala, je kot pomembno dejstvo v spremenjenem zakonu o gostinstvu povedala Suzana Zagorc z gospodarskega ministrstva. Profesorica na Turistici dr. Maja Uran Maravić je med drugim dejala, da je pri doseganju standardov za višjo kategorizacijo tudi precej izigravanja pravil.
Brigita Habjan Štolfa, direktorica severnoprimorske gospodarske zbornice, je podprla širjenje butičnega turizma s prepričanjem, da prinaša višjo dodano vrednost, čeprav natančnejših podatkov ni. Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, je menil, da butični turizem sledi osnovnemu vodilu strategije slovenskega turizma "nekoliko več in veliko bolje". Izpostavil je, da butičnosti ne gre enačiti z luksuznim. V razpravo se je vključil Aleš Piščanc iz Grand Hotela Koper, ki je menil, da Slovenija nima izvedbenih strateških načrtov za turizem, kar povzroča preveč stihije. Verjetno je to tudi razlog za razkorak, o katerem je govoril voditelj Peterc, da je kljub načelnim usmeritvam Slovenija zaostaja v butični ponudbi za zahtevnega gosta in percepciji v širšem evropskem prostoru kot nemnožična destinacija.
Dolgoletni predsednik združenja Turističnih novinarjev Slovenije in televizijski "Homo Turisticus" Drago Bulc je v sklepu posveta menil, da je treba turizem razvijati previdno in da butičnost krepi kreativnost.
Pred ključnimi akterji organizacije butičnih pobudnikov je zdaj zahtevna naloga za izoblikovanje stališč in tesnejšo povezavo. Izzivov je veliko, mogoči rezultati pa, kot je videti v krajih z več prakse, daljša sezona, višje povprečne cene, mreženje različnih ponudnikov za doživetja in zadovoljni gostje, ki se vračajo.
