(PISMO BRALCEV) Otrok ni poskusni zajec

Nič ne bi bilo narobe, če bi v šolo spustili vse otroke, brez omejitev. Ne, vi ste se odločili za otroke prve triade, za poskusne zajčke. Draga vlada, naj vam povem, da moj otrok ne bo vaš poskusni zajec! Naj povem, da se je moj otrok zelo veselil, da gre spet v šolo. Včeraj sem ji razložila, kakšna bo ta šola, da jo pripravim. Ko sem ji povedala, da najverjetneje ne bo v istem razredu kot njena najboljša sošolka, ker jih bodo razdelil na polovico, da se je ne bo mogla dotakniti, kaj šele jo objeti, da je morda sploh ne bo videla, kaj šele slišala, da bo morala sedeti na označenem sedežu s svojim imenom in da okrog nje ne bo sedel nihče, da ne bo šla iz razreda, ampak bo lahko samo potelovadila ob svojem stolu v učilnici, da bo šla sama na stranišče, da bo imela učiteljica ves čas poučevanja na sebi masko, da si bo morala razkužiti svojo mizo vsakič, ko bo imela malico, da si bo ves čas umivala roke, da bo po šoli hodila v koridorjih in se držala označb, ki bodo narisane na tleh, in morala paziti, da ne prestopi zarisane črte in se sošolcu ne približa na manj kot 1,5 metra, da v šoli ne sme zakašljati ali kihniti, da ji bodo kosilo postregli izza pleksi stekla kuharice, ki bodo nosile maske in si vsak dan oprale obleke na vsaj 60 stopinjah ..., moj otrok več noče v šolo. Bila je zelo žalostna, da ne rečem, da je skoraj jokala. To so otroci in ne vojaki!
Moj otrok ne bo poskusni zajec trenutne vlade niti se v šoli ne bo premikal po koridorjih. Tega si ne moremo dovoliti. In če otroka ne bom dala v šolo, me bodo prijavili na center za socialno delo. Zakaj? Ker zanemarjam otroka? Zahtevajo tudi, da starši podpišemo izjavo, da je otrok zdrav in da ni bil v stiku z nikomer, ki je okužen. Kako pa naj to vem? Morda se je okužil pri maši, ki jo je obiskal s svojo babico, ki je v rizični skupini. Nekateri otroci bodo lahko hodili k maši, šli bodo v Poreč, v restavracijo, na treninge, celo z letalom bodo lahko leteli, ampak v šolo pa ne morejo.
Poglejmo situacijo, ki se bo zgodila v marsikateri družini. Oče in mati sta oba na čakanju ali pa delata od doma, vse to zaradi varstva pred okužbo. Zdaj bo pa moral njun otrok v šolo, kjer bo tvegal okužbo in jo teoretično prinesel domov, z njo pa okužil še svojo babico. Ali pa bo morda moral iti ta otrok, ki mora zdaj nujno v šolo, ponovno v karanteno? Spet se ne bo smel videti s svojimi starimi starši - kaj, če je okužen. Hvala, vlada, za tako rešitev!
Da se samo dotaknem še dela, ki govori o učiteljih in vzgojiteljih. Veliko je takih, ki se bodo v tej situaciji zatekli k iskanju lukenj, da ne bi prišli na delo. Pritiskali bodo na svoje osebne zdravnike, da dobijo potrdilo, da ne morejo v službo, ker so na primer pred petimi leti preboleli bronhitis. Če bodo naredili to vsi, kdo bo učil in vzgajal naše otroke? Morda tisti, ki jim vest ne dopušča, da bi izkoriščali sistem.
Ja, tisti. Kdo bo v vrtec poslal otroka, če pa lahko ostane doma, prejme 80 odstotkov plače in mu vrtca ni treba plačati? Če izračunaš, hitro ugotoviš, da se to bolj izplača. In prav ti ljudje so tudi učiteljice, vzgojiteljice ..., ki ne bodo prišli na delo. In razumem jih, prav imajo.
Prosim, ponovno premislite, ali so vaše odločitve prave, življenjske, dobre. Organizirajte zgolj varstvo za otroke, ki to res nujno potrebujejo, in ne silite vseh otrok v šole samo zato, da boste videli, ali se bo virus širil, in boste na podlagi naših poskusnih zajčkov oblikovali nadaljnje politične poteze.
Aleksandra Sabo, Limbuš