Ljudje smo prepletenost sveta in negativne učinke globalizacije prvič resnično občutili ob finančni krizi leta 2008. Kriza pandemije bolezni Covid-19 (koronavirus), ki je že decembra lani izbruhnila na Kitajskem v mestu Vuhan, pa ponovno dokazuje, kako je v današnjem globaliziranem svetu pomembna odgovornost in samooskrba. Težko je razumeti dejstvo, da bo zdaj prav Kitajska priskočila na pomoč Italiji s svojimi zaščitnimi oblekami, maskami in zdravili. To kaže predvsem na to, kako so Evropska unija (EU) in njene članice pretirano odvisne od mednarodnega okolja. Dejstvo je, da mora EU sprejeti učinkovitejše politike za večjo samooskrbo na področju proizvodnje zdravil in zanje pomembnih sestavin.
Sama tudi menim, da je na ravni EU potrebno okrepiti sodelovanje na vseh področjih, še posebej pa pri izmenjavi informacij in pomoči pri zagotavljanju ustreznih zmogljivosti v bolnišnicah. Pri tem imam v mislih zlasti respiratorne naprave, zaščitno opremo za zaposlene v zdravstvu in pripomočke za testiranja. Prav tako je potrebno ljudem na najbolj prizadetih območjih sporočiti, da niso osamljeni, in da pristojni delajo vse, kar je v njihovi moči, da bo ta virus premagan.
Ponekod so ljudje že izpraznili prodajne police trgovin v strahu, da bo motena preskrba s hrano. V času krize se marsikaj spremeni, zato je nujen tudi premislek, ali v Sloveniji naredimo dovolj za povečanje prehranske samooskrbe
