Po aferi s poljskim mesom prva moža Panvite zatrjujeta, "da je vse meso iz Panvite kakovostno in neoporečno". Res je, da ga manjši del – tako kot praktično vsa večja slovenska mesna podjetja – uvažajo, saj v Sloveniji enostavno ne pridelamo dovolj mesa za lastne potrebe.
"Na skoraj štiri tisoč hektarjih pridelamo in odkupimo 15 tisoč ton pšenice in 25 tisoč ton koruze, ki jo uporabimo za krmo naših živali ali jo prodamo slovenskim pekom. Na naših farmah vzredimo 66 tisoč prašičev, kar predstavlja približno četrtino vse slovenske vzreje, ter tri in pol milijona piščancev, kar predstavlja dobrih deset odstotkov slovenske vzreje. V mesno-predelovalnem delu podjetja predelamo 17 tisoč ton mesa, skoraj tri četrtine tega je slovenskega. Skupina Panvita ima 680 zaposlenih in več kot 2500 rednih kooperantov na področju poljedelstva, prašičereje in piščančereje. To so številke, ki dokazujejo, da je Panvita pomemben člen slovenske prehranske verige," pišeta.
Uvoz mesa v Slovenijo je dejstvo, s katerim moramo živeti vsi prebivalci, saj je stopnja samooskrbe nizka: "Najslabše je pri svinjini, kjer je stopnja samooskrbe le približno 37 odstotkov, uvoza pa dobrih 45 tisoč ton. Na papirju pa je položaj boljši na področju perutninskega in govejega mesa. A kljub temu, da je Slovenija samozadostna na teh dveh področjih, se v Slovenijo uvozi približno 20 tisoč od porabljenih 95 tisoč ton perutninskega mesa. Tudi na področju govedine statistika kaže, da v Sloveniji vzredimo dovolj goveda za lastno porabo, a ne prezrimo, da veliko kakovostne govedine slovenski rejci in klavnice izvozijo predvsem v Italijo in Avstrijo, zato slovenski predelovalci, distributerji in trgovci uvozijo več kot 6 tisoč ton govedine iz tujine. Skupaj Slovenija po strokovnih virih uvozi več kot 104.000 ton mesa in mesnih izdelkov. Panvita je pri tem zanemarljivo majhen igralec, saj je naš delež pri uvozu le štiri odstotke, pri distribuciji pa še manjši. Meso v Slovenijo uvažajo praktično vsa velika mesno predelovalna podjetja in zadruge, trgovci ter distributerji."
Polanič in Balažič izpostavljata še, da je bili pri zadnji ”aferi” izpostavljena prav Panvita, čeprav s spornim mesom "nismo imeli prav nič, kot uvozniki pa smo v primerjavi z drugimi pravi palček".
"To vzbuja sume, da je pri izpostavljanju Panvite morda šlo za organizirano preusmerjanje pozornosti od zares velikih slovenskih uvoznikov (tudi poljskega) mesa. Prav tako na tem mestu javno pozivamo k temu, da se vzpostavi sistem sledljivosti porekla mesa in prehranskih izdelkov v vseh prodajnih kanalih. S shemami kakovosti so sicer bili v zadnjih letih narejeni veliki koraki v tej smeri, ampak zgolj v maloprodaji. Istočasno je poreklo hrane v javnih zavodih in restavracijah praktično nevidno. Odgovorne pozivava, naj predpišejo obvezno objavo porekla mesa tudi v javnih zavodih in v restavracijah," nadaljujeta Polanič in Balažič in dodajata, de je bilo v pregledu poljske govedine vzorčeno v devet živilsko predelovalnih obratih, v prvem krogu tudi v Panviti MIR, v javnost pa "so takoj po vzorčenju prišli podatki le o Panviti, tovrstni podatki o drugih podjetij pa ne, kar je sprožilo povsem neupravičene špekulacije o poreklu mesa".
V Panviti napovedujejo tudi ukrepe zoper tiste, ki so širili lažne vesti o podjetju, in pojasnjujeta okoliščine zapleta: "Testi so pokazali, da je kakovost naših surovin popolnoma neoporečna, obseg vzorčenja pa nakazuje na to, da so tovrstno govedino našli v večini večjih mesno-predelovalnih obratov v tej panogi. Po tem, ko se je naše ime začelo pojavljati v javnosti, smo državne organe pozvali k javni objavi imen vseh vzorčenih obratov, a se to ni zgodilo. Po analizi navedb t.i. anonimnega vira o uporabi mesa slabe kakovosti lahko v celoti zanikamo resničnost navedb in posumimo v namerno ter škodoželjno širjenje lažnih vesti o našem podjetju, kar bomo posebej preiskali in proti odgovornim ostro ukrepali z vsemi pravnimi sredstvi. Zamrznjeni goveji obrezki na zalogi, o katerih je bilo govora, so bili predvsem posledica spremembe nabavne strategije avgusta 2018, ko smo se odločili, da se bomo postopoma lotili tudi odkupa in zakola goveda. Od takrat do konca leta smo tako odkupili in organizirali lasten zakol 36-ih ton, česar v letu 2017 nismo izvajali. Te aktivnosti bomo v letu 2019 še intenzivirali, saj so se izkazale za uspešne."
