Nevladna organizacija - Društvo za preučevanje rib Slovenije - je na podlagi tožbe dosegla odpravo naravovarstvenega soglasja za gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice na Savi in tako preprečila gradnjo HE. Seveda se pri gradnjah HE obrnejo ogromni denarci in društvo je številnim, tudi s politiko povezanim podjetjem in posameznikom, preprečilo dobičkonosni posel, ki bi imel poguben vpliv na okolje. S hidroelektrarnami se stanje podtalnice drastično poslabša, posledično so ogroženi viri pitne vode. Ob tem najbolj trpi lokalno prebivalstvo, pozabiti pa ne smemo niti na naravovarstveni vidik, saj so na vodna telesa vezana številna živa bitja.
Kot strela z jasnega je v nevladno organizacijo udarilo z državne strani. Društvo (ki nima bog ve kakšnega premoženja) je prejelo kar dve visoki globi - globo Inšpektorata za okolje in globo ribiškega inšpektorata. Kazen obeh inšpektoratov je torej dobilo društvo, ki deluje v javnem interesu varovanja narave in se bori za ohranitev biodiverzitete rib v slovenskih celinskih vodah.
Po poročanju medijev sta inšpekciji podelili globi z utemeljitvijo, da je društvo izvajalo krivolov na reki Krki, in to z uporabo plovila na motorni pogon. Ob tem sta inšpekciji spregledali, da je društvo pred tem pridobilo dovoljenje Agencije za okolje RS, v katerem so jasno opredeljeni metode oziroma načini in oblike ihtioloških raziskav. Sprašujem, ali na inšpektoratih ne razumejo pravnega jezika, uporabljenega v dovoljenjih agencije za okolje? Sam imam podobno dovoljenje iste organizacije za entomološke raziskave; zdaj se bojim, da bom zaradi nerazumevanja pravnega jezika (ali pa morebiti zaradi sprenevedanja?) prejel podobno globo kakšnega inšpektorata, če bom po nesreči pohodil kakšno mravljico ali ubil mušico. Sramota je, da inšpektorata izvajata pritisk na društvo, ki je nepridobitniško in deluje v interesu varovanja narave. Nedopustno in nestrokovno je, da inšpektorji ignorirajo dovoljenja okoljske agencije in da očitno ne poznajo standardiziranih, mednarodno priznanih metod ihtioloških raziskav. Represivne poteze vladnih ustanov si lahko razlagamo le kot odgovor na uspešna prizadevanja društva za zaustavitev posegov, ki bi usodno vplivali na naravo in ljudi ob Savi. Očitno državnim ustanovam ni mar za interese naravovarstva in sožitja ljudi z naravo.
Društvo je pred štirimi (!) leti podalo prijavo suma korupcije v zvezi s projekti gradnje hidroelektrarn na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Komisija sprva društvu sploh ni odgovarjala, potem pa je, ko je bila sprejeta politična odločitev, da elektrarn na Muri ne bo, sporočila, da je nehala "spremljati dogajanje".
Da ne bom samo tarnal, kar ob podobnih težavah počne povprečni Slovenec po besedah Roka Rozmana, borca za ohranitev rek, bom naredil dvoje. Prvič, včlanil se bom v Društvo za preučevanje rib Slovenije. Zdaj, ko to pišem, bom izpolnil prijavo in jo poslal na društvo. Da jim nudim svojo podporo. Drugič, na nekaj institucij bom naslovil nekaj vprašanj. Oba inšpektorata sprašujem, kaj sta storila proti upadanju ribje biodiverzitete v Sloveniji in upadanju biodiverzitete nasploh? Koliko glob sta v zvezi s tem izdala? Ali glede represije postajamo bolj in bolj podobni Putinovi Rusiji? Tudi tam namreč nevladnike preganjajo.
Gospoda Štefaneca, predsednika KPK, pa sprašujem, kaj bo storil, da bo ovrgel sum zavlačevanja postopkov in ščitenja energetskega lobija?
