Spoštovani!
Za pisanje pisma smo se odločili zaradi skrbi in pomislekov, ki jih povzročajo dnevne novice, dogovori, izjave in medijske polemike o izvedbi letošnje mature; ta naj bi se po zadnjih dogovorih začela 30. maja s pisnim izpitom iz angleščine. Zavedamo se, da kot maturantje nimamo kompetenc ali pristojnosti, ki jih lahko pripišemo stroki, vendar pa se spremembe na tem področju neposredno tičejo nas in se nam zdi prav, da je naše (čeprav laično) mnenje slišano. Predvsem se nam zdi zaskrbljujoče podcenjevanje trenutne pandemije s strani pristojnih organov in njihov odnos do maturantov, katerih mnenje je bilo do sedaj preslišano ali narobe interpretirano.
Z Državnim izpitnim centrom in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport se strinjamo, da ukinitev mature ne bi bila optimalna rešitev, saj bi s številnih vidikov močno otežila potek vpisovanja na fakultete. Mislimo, da bi bila legitimna le, če je po mnenju zdravstvene stroke ne bi mogli izvesti varno, a obenem težko razumemo trmasto prepričanje o njeni nespremenjeni izvedbi kljub nepredvidljivosti trenutnih razmer.
1. PREDLOG: UKINITEV USTNEGA IZPITA
V pismu omenjamo predloge ravnateljev, znano prakso iz Avstrije, kjer so ukinili ustni del njihove mature. Če razčlenimo, nekateri maturitetni predmeti predvidevajo opravljanje internega dela mature, ki se šteje kot del zaključne ocene:
- laboratorijske vaje (KEM, FIZ),
- laboratorijske, terenske, raziskovalne vaje (BIO),
- projektna naloga (BTH),
- seminarska naloga (INF, SOC, FIL, PSI, ELE, RAČ, MAL),
- terenske ter laboratorijske vaje in strokovna ekskurzija (GEO),
- pisna naloga in strokovna ekskurzija (ZGO),
- umetnostnozgodovinski praktikum (UZG),
- ustvarjalna vaja (SPL, TVD),
- pisna naloga (EKN),
- laboratorijska vaja ali seminarska naloga (MEH).
Pri teh predmetih so bili določeni ukrepi s strani Državnega izpitnega centra učinkoviti, tj. podaljšanje rokov za oddajo izdelkov do 4. 5. 2020 in nekatere vsebinske spremembe, zatorej se nam zdi, da bi bilo te izdelke nesporno oceniti in posledično upoštevati tudi pri maturitetni oceni iz posameznega predmeta.
Drugače pa je pri predmetih (SLM, ITM, MAM, SLP, SLI, ITT, MAP, ANG, FRA, NEM, LAT, ŠPA, RUS, GRŠ, MAT, LIT), ki zahtevajo ustni izpit. Tega zavezujoči opravljajo (po trenutnem maturitetnem koledarju) meseca junija. Pri teh predmetih se ustni izpiti zaradi v pismu navedenih razlogov ne bi izvedli, upoštevala pa bi se le ocena pisnega dela, ki bi tako predstavljala sto odstotkov celotne ocene (npr. pri slovenščini bi polovico ocene predstavljala ocena eseja, polovico pa ocena slovnične pole).
2. PREDLOG: ZMANJŠANJE ŠTEVILA PREDMETOV (poseg v število predmetov izbirnega dela mature)
Trenutna splošna matura predpostavlja, da dijaki opravljajo predmete iz obveznega in izbirnega sklopa. Obvezni sklop vključuje tri predmete (matematiko, materni jezik in tuji jezik), ki se lahko opravljajo tudi na višji ravni, izbirni sklop pa dva predmeta iz nabora vseh ostalih predmetov, ki se opravljata na osnovni ravni, razen v primeru tujega jezika, pri katerem ima dijak možnost izbrati osnovno ali višjo raven. Na višji ravni se v primeru, da dijak opravlja več jezikov na višji ravni, šteje le en poleg slovenščine. Če splošni maturant izbere vse predmete na osnovni ravni, lahko tako doseže največ 28 točk; v primeru izbora vseh možnih predmetov na višji ravni pa največ 34 točk.
Pri poklicni maturi je praksa nekoliko drugačna. Predmeta skupnega dela sta materinščina in temeljni strokovno-teoretični predmet. V izbirnem delu prijavljajoči izbirajo med tujim jezikom ali matematiko in četrtim predmetom iz nabora, ki ga ponuja RIC. Z opravljanjem navedenih predmetov lahko dijaki zberejo največ 23 točk. V primeru, da njihova fakulteta zahteva večje število točk (oz. opravljeno splošno maturo), ti dijaki lahko opravljajo še peti predmet (izberejo ga iz nabora predmetov, ki jih ponuja RIC pri splošni maturi) in tako skupno zberejo maksimalno 28 točk, s čimer so po številu točk izenačeni z maturanti splošne mature, ki vse predmete opravljajo na osnovni ravni.
Glede na navedeno in trenutne omejitve, prej opisane v našem pismu, predlagamo, da se število predmetov pri maturi zmanjša. Pri splošni maturi bi tako dijaki opravljali le predmete sedanjega skupnega dela, tj. materinščino, matematiko in tuji jezik. Pri tem bi z opravljanjem predmetov na osnovni ravni lahko zbrali največ 18 točk, v primeru izbora tudi matematike in tujega jezika na višji ravni pa največ 24 točk. Pri poklicni maturi pa bi dijaki opravljali oba predmeta iz obveznega sklopa in zbrali največ 13 točk. Če bi za vpis na fakulteto želeli konkurirati maturantom splošne mature, bi njihov prej izbrani peti predmet postal njihov tretji predmet; tako bi skupno lahko zbrali maksimalno 18 točk, enako kakor maturantje splošne mature, ki bi matematiko in tuji jezik opravljali na splošnem nivoju.
Po navedenih kriterijih bi razlike med dijaki, ki opravljajo različni maturi, ostale podobne bivšemu načinu točkovanja, hkrati pa bi se podobno prejšnjemu principu maturantje lahko po številu točk delno izenačevali. V primeru, da posamezna fakulteta za vpis posebej zahteva maturo iz določenega izbirnega predmeta, bi ta upoštevala zaključno oceno dijaka pri tem predmetu v šolskem letu 2019/2020.
3. PREDLOG: ZMANJŠANJE ŠTEVILA PREDMETOV (poseg v število predmetov obveznega in izbirnega dela mature)
V drugem predlogu smo jasno razdelali eno od možnosti prilagoditve mature z zmanjšanjem števila predmetov. Zavedamo se, da nekatere fakultete za vpis v svoje programe zahtevajo opravljen maturitetni izpit iz določenega predmeta in kot kriterij za vpis pomožno uporabljajo tudi končno maturitetno oceno pri tem predmetu. Drugi način zmanjšanja števila predmetov zato vidimo v posegu v obvezni del mature. Od skupnega dela pri splošni maturi bi tako dijak opravljal dva predmeta namesto treh: materinščina bi ostala obvezen maturitetni predmet, za drugi predmet pa bi dijak izbiral med matematiko ali tujim jezikom. K temu bi dodali tretji predmet, ki bi se med dijaki razlikoval. Prijavljajoči bi za ta predmet izbral enega izmed dveh, ki jih je ob prijavi napisal pod izbirni del mature, natančneje tistega, ki ga njegova fakulteta zahteva kot pogoj za vpis. Za dijake, ki opravljajo poklicno maturo, pa naš predlog ostaja enak kakor pri prejšnji prilagoditvi števila predmetov; pisali bi obvezno materinščino in njihov temeljni strokovno-teoretični predmet. Če bi se želel maturant poklicne mature prijaviti v visokošolski program, ki trenutno zahteva poklicno maturo z opravljenim petim predmetom, pa bi njihov že izbrani peti predmet postal tretji predmet. Razlike med splošnimi in poklicnimi maturanti bi se tudi po tem kriteriju ohranjale in izenačevale po enakem principu kot pri našem drugem predlogu. Dijak, ki bi opravljal splošno maturo, bi lahko dosegel največ 18 točk, če pa je izbral tuji jezik ali matematiko na višjem nivoju, pa bi lahko dosegel največ 21 točk. Pri poklicni maturi bi dijak enako kakor prej lahko dosegel največ 13 točk, oz. če bi izbral še tretji predmet, največ 18 točk, in se tako po številu točk izenačil z maturanti splošne mature, ki bi matematiko ali tuji jezik opravljali na osnovnem nivoju.
