"Svoj položaj smo si slovenski sodniki več let prizadevali urediti z močjo argumentov, tako kot to počnemo v sodni dvorani. Po dolgotrajnem prizadevanju za izboljšanje statusa slovenskih sodnikov ter po zavajanju in ignoranci, ki smo jima priča v zadnjih letih, smo slovenski sodniki sedli za skupno mizo, da bi odprli razpravo o našem trenutnem položaju in nadaljnjih aktivnostih," so v skupni izjavi, ki so jo sprejeli na ponedeljkovem sestanku na pravni fakulteti, zapisali slovenski sodniki, ki glede naporov za ureditev materialnega položaja podpirajo prizadevanja Slovenskega sodniškega društva, pogajalske posvetovalne skupine, sodnega sveta in vrhovnega sodišča.
"Še pred sprejemom plačne reforme sodniki ponovno pozivamo k takojšnji odpravi plačnih nesorazmerij. Pri tem poudarjamo, da naš položaj ne more in ne sme biti odvisen od naklonjenosti in 'dobre volje' vsakokratnih odločevalcev. Vemo, da je obstoječa vlada javno priznala, da je položaj sodnikov potrebno izboljšati, predvsem pa poskrbeti za odpravo plačnih nesorazmerij, zaradi katerih plače zaostajajo tudi za več kot 20 odstotkov za drugimi plačami v javnem sektorju. Sodniki smo si enotni v prepričanju, da nam v trenutni situaciji žal ne preostane drugega, kot da posežemo po dodatnih ukrepih v primeru, če vlada do konca meseca aprila 2023 ne bo sprejela konkretnih ukrepov za izboljšanje našega položaja," so še zapisali.
Izjavo so sodniki sprejeli na sestanku, ki so se ga udeležili sodniki vseh sodnih okrožij in sodišč različnih stopenj, med njimi tudi predsednik vrhovnega sodišča, predsednik Sodnega sveta ter vodja pogajalske posvetovalne skupine in podpredsednik Slovenskega sodniškega društva, je sporočila sodnica Tanja Dolar Božič.
Spomnimo, da je januarja premier Robert Golob sodnikom napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. Ob tem je obljubil dodatek k plačam pravosodnim funkcionarjem v višini 600 evrov bruto mesečno. A sodniki tega dodatka doslej še niso prejeli, pogajanja glede nove sistemske ureditve plač v javnem sektorju pa se medtem sicer nadaljujejo. Kot je prejšnji teden povedal vodja posvetovalne skupine Andrej Ekart, osnutek zakona uvrstitve funkcij v plačne razrede še ne vsebuje, je pa dogovorjeno, da predlog novih uvrstitev za sodnike, glede na že posredovani predlog posvetovalne skupine, pripravijo na ministrstvu za javno upravo. Dogovorjeno je, da naj bi sledili časovnici, po kateri se zakonske spremembe, ki se nanašajo na sodnike, pripravijo za vložitev v zakonodajni postopek do 30. junija.
Golob: Sodniki niso edini
Premier Robert Golob je po pozivu sodnikov poudaril, da niso edini z zahtevami. Po njegovih besedah pogajanja tečejo, a "vsi vemo, da v javnem sektorju žal ne moreš ene skupine obravnavati ločeno od drugih". Na ministrstvu za pravosodje pa so v odzivu za Slovensko tiskovno agencijo poudarili, da je sodstvo ena od treh vej oblasti, ki ji tako slovenski ustavni red kot mednarodni standardi zagotavljajo materialno neodvisnost in jo je država dolžna zagotavljati. Pritrjujejo sodnikom, da je trenutni položaj neustrezen, po oceni ministrice Dominike Švarc Pipan pa tudi neustaven, zato ga je treba čim prej sanirati.
Kot so spomnili, je tudi ustavno sodišče leta 2008 izrecno zapisalo, da se sodniške plače ne smejo nižati tako v nominalni kot v znatni realni vrednosti. "Zato tudi menimo, da bi bilo smiselno problematiko sodniških plač rešiti čim prej, ne čakati na ureditev funkcionarskih plač," so zapisali v odgovoru.
Vlada je, kot je znano, sicer konec januarja v DZ vložila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, a ga je ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah že kmalu zatem umaknila iz zakonodajnega postopka. Tako naj bi zdaj vlada plače pravosodnih funkcionarjev urejala v okviru reforme sistema plač v javnem sektorju.