Plastike, obdelanega lesa, oblačil ne kurimo

V Sloveniji je v kurilni sezoni pogosto presežena onesnaženost s trdnimi delci PM10 v zraku. Vzrok za to sta med drugim nepravilno kurjenje in uporaba zastarelih malih kurilnih naprav. Omenjeni delci ne vplivajo negativno samo na kakovost zraka, temveč tudi na zdravje ljudi. Na ministrstvu za okolje in prostor so včeraj podrobno predstavili številne posledice trdnih delcev PM10 za zdravje in ukrepe za izboljšanja stanja.
Janja Turšič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji RS za okolje, je poudarila, da letna mejna vrednost PM10 v Sloveniji ni presežena (tako je že od 2008, na leto pa je dovoljenih 35 preseganj mejne vrednosti), medtem ko se pojavlja preseganje dnevne mejne vrednosti v hladni polovici leta. Dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti je preseženo na večini merilnih mest v dolinah in kotlinah celinske Slovenije, na Primorskem pa ni višje od dopustnega. Glavni viri delcev PM10 so: izgorevanje lesne biomase, anorganski sekundarni delci, promet, industrija. Glavni vzrok dnevnih preseganj so individualna kurišča.

Premalo informirani

O tem, kaj spada v kurilno peč in kaj ne, je govorila generalna direktorica Direktorata RS za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte. "Plastike, obdelanega lesa, oblačil in drugih odpadkov ne smemo kuriti. Če pa kurimo les, ki je pravilno sušen in s pravilno vlažnostjo, znaša prihranek pri letni porabi deset kubičnih metrov približno 200 evrov, to je do 40 odstotkov." Ob tem je opozorila, da morajo uporabniki dovoliti dimnikarjem, da opravijo svoje storitve, saj z vzdrževano in očiščeno pečjo ščitijo sebe in druge pred morebitnimi požari. Boltejeva je še postregla s podatkom, da je v Sloveniji 123 dimnikarskih družb, 420 dimnikarjev z licenco, 572 tisoč kurilnih naprav, na njih pa opravijo preko dva milijona storitev. Če nekdo uporablja nedovoljeno kurivo v malih in srednjih kurilnih napravah, - kar se ugotovi z analizo težkih kovin v pepelu in oblog v dimni napravi -, ga lahko doleti denarna kazen od 1200 do 4100 evrov. Enako je kaznovan, če kuri s preveč vlažnim lesom. Analizo odredi pristojni inšpektor, a doslej ti niso prejeli nobene prijave.

Ogroženi so kronični bolniki, otroci, starejši in fizično aktivni na prostem

Strah zbujajoče vplive onesnaženosti zunanjega zraka pa je predstavila Simona Perčič z nacionalnega inštituta za javno zdravje. Negativni učinki na zdravje se kažejo predvsem kot bolezni dihal in obtočil, bolezni živčevja, presnovne bolezni in negativni izidi v nosečnosti (nizka porodna teža, prezgodnje rojstvo). Ogroženi so predvsem kronični bolniki, otroci, starejši in fizično aktivni na prostem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku v letu 2012 v svetu umrlo 3,7 milijona ljudi, kar je 6,7 odstotka vseh smrti. Opravljenih je bilo tudi več drugih raziskav, ki kažejo, da se relativno tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 poveča za 30 odstotkov pri tistih, ki živijo do sto metrov od prometnice, v primerjavi s tistimi, ki so od nje oddaljeni 200 metrov ali več. Otroci, ki živijo v bližini prometnih cest, imajo 1,2-krat večje razmerje obetov, da bodo zboleli za astmo ter vnetji ušes in grla, v primerjavi s tistimi, ki živijo oddaljeno od takih cest.