"Ja, gospod Horvat (Jožef, poslanec NSi, op. p.), vi ste se res po odboru zahvalili vsem članom odbora za finance, tudi tistim, ki smo glasovali proti (višjim povprečninam, op. p.), ampak ste pripomnili tudi, da bo končna odločitev sprejeta v četrtek. Ampak izgleda, da bo v petek, ne bo v četrtek. Tako da ste se vsaj enkrat zmotili," je bil, ko je ura komaj odbila polnoč na maratonski proračunski seji že sproščen Robert Pavšič iz LMŠ. V minulih dneh je koaliciji pogosto podstavil hrbet, kadar so opozicijski poslanci pri kritiziranju predlaganih proračunov zašli na spolzek teren, ki ga ni bilo mogoče pomesti z besedami, "mi vladamo šele leto dni".
Za proračuna vlada zbrala vsakič 49 glasov
Povprečnin po vladino Šarčeva vlada takrat res še ni imela v žepu, a je vedela, da je najhujše za njo, saj je imela oba proračuna pod streho že debelo uro. Verjetnost, da bi se kaj sfižilo pri glasovanju o povprečninah, je bila takrat očitno že tako minimalna, da je lahko Pavšič starejšega kolega z ljubkimi besedami mirno razglasil za zmotljivega, še preden je glasovalni semafor sporočil dokončno resnico o strnjenih vrstah Šarčeve koalicije in podpornikov.
Že pred tem so poslanci koalicije in opozicije nazorno pokazali, kaj je glasovalna disciplina. Ko so z usklajevalnim dopolnilom spravljali v red opozicijski poseg v proračun za prihodnje leto - poročali smo že, da je državni zbor podprl dve dopolnili SDS, in po eno na predlog NSi in SNS -, je pritisnilo tipko za vseh 90 poslancev. Ko je prišel na vrsto proračun 2020, pa je semafor pokazal 49 za, 41 proti. Podobno se je kmalu ponovilo pri glasovanju o proračunu za leto 2021, ki so ga spremenili s tremi opozicijskimi dopolnili, le da je bilo tokrat proti 40 poslancev. Šarčevi vladi je bila odprta pot v finančno udobno vladanje v prihodnjih dveh letih.
2020: 10,773 milijarde evrov je težek proračun, 10,358 milijarde dovoljena poraba, kar pomeni 415 milijonov presežka.
2021: 11,111 milijarde evrov je pričakovanih prihodkov, odhodki se bodo povzpeli na 10,455 milijarde, presežek pa na 656 milijonov.
Povprečninski "moj dragi zmore"
A še preden se je zgodba "imamo proračun" - vprašanje je le, ali imamo tudi močno Šarčevo vlado - razpletla, je morala pasti odločitev o povprečninah v zakonu o izvrševanju proračuna, pri čemer niti prihod 20 županov v hram demokracije ni pomagal. Enotnost koalicije, ki jo je krhal le poslanec Desusa Robert Polnar, je ob podpori poslancev SNS Zmaga Jelinčiča vzdržala tudi pri določanju višine povprečnine za občine. Ta bo, potem ko je, da bi zagotovo zaleglo, z odstopom zagrozil finančni minister Andrej Bertoncelj, ostala po vladnih merilih.
Kdo bo napolnil državno blagajno
Največ bi v proračun 2020 prispevali kupci z davkom na dodano vrednost, krepkih 38 odstotkov. Nato šoferji oziroma vsi, ki trošijo goriva, elektriko, pijejo in kadijo, saj bi bile trošarine s 14 odstotki drugi najboljši davčni vir bodočega proračuna. Dohodnina, ki jo plačujemo od letnih osebnih dohodkov, je trošarinam v proračunu tik za petami s 13,6 odstotka (v resnici je drugi največji davčni vir v državi, saj naj bi je prihodnje leto odšteli za vsaj 2,5 milijarde evrov, a je lep del pristane v občinskih proračunih). Desetino bodočega proračuna bi napolnila podjetja z davkom od dohodka pravnih oseb, le malce manj denarja, 9,9 odstotka, bi v proračunu predstavljala evropska sredstva. Druge davščine prinesejo precej manj. (jz)
