Timotej Milanov
"Želimo si takšno kmetijstvo, ki bo tudi v zaostrenih tržnih razmerah sposobno pridelovati hrano," pravi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Jože Podgoršek, ki izpostavlja, da bo za slovensko kmetijstvo v naslednji finančni perspektivi Evropske unije med letoma 2021 in 2027 po vsej verjetnosti na voljo manj denarja, in sicer za 3,9 odstotka manj (903 milijonov evrov) na področju neposrednih plačil in za 15 odstotkov manj (716 milijonov evrov) na področju razvoja podeželja. Pri tem se poraja tudi vprašanje, kakšna naj bosta zemljiška politika in tip kmetijstva, ki ju država podpira. Evropski poslanec Franc Bogovič je na to temo v Biotehniški šoli v Rakičanu organiziral prvo v nizu javnih razprav, ki bodo služile kot izhodišče za pripravo resolucije o razvoju kmetijstva v Sloveniji, ta pa bo osnova za sprejetje strateškega načrta skupne kmetijske politike. Bogovič pravi, da so razprave o zemljiški politiki pogoste tudi v Evropskem parlamentu, predvsem v luči odkupov zemljišč velikih državnih kmetijskih gospodarstev v nekdanjih socialističnih državah. Pri tem so po njegovih besedah različni investitorji ugotovili, da se splača kupiti hektar zemlje v Romuniji za nekaj evrov, glede na to, da bo nanj možno pričakovati do 300 evrov evropskih subvencij. "Naš kmet ima samo dva vira prihodka - kar pridela in proda ter kar dobi iz državnega ter evropskega proračuna," opozarja direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja, ki poudarja, da če želimo ohraniti poselitev obmejnih območij, kakršno je tudi Pomurje kot najbolj kmetijska regija v državi, je treba v naslednji finančni perspektivi razmišljati strateško.
