Za je glasovalo 51 poslancev, proti 24. Za vnovično potrditev sprememb je bila potrebna večina glasov vseh poslancev.
Državni svet je odložilni veto vložil, ker da so spremembe zaobšle voljo ljudstva, izraženo na referendumih leta 2012 in 2015. Posledica ureditve, po kateri zakonska zveza ni več opredeljena kot življenjska skupnost moža in žene, ampak kot skupnost dveh oseb, da je ravno to, kar je bilo na referendumih zavrnjeno, to pa je pravica istospolnih parov do posvojitve otroka.
Vlada je želela s spremembami slediti ustavnima odločbama, objavljenima julija. Zakonska zveza je opredeljena kot skupnost dveh oseb in nič več kot skupnost moža in žene, istospolnim partnerjem pa je omogočena posvojitev otroka.
V opozicijskih SDS in NSi so vseskozi nasprotovali takšni vsebini. Za razvoj otroka je po njihovem prepričanju najbolj primerna družina z očetom in materjo. Tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah po njihovih navedbah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske, njen pomen pa je v zasnovanju družine. Poseben pomen materinstva in očetovstva izhaja tudi iz ustave, so poudarjali.
V koaliciji pa so izpostavljali nujnost spoštovanja ustavnega sodišča. V praksi se njegovi odločbi sicer že izvajata, vendar je ustavno sodišče zadolžilo državni zbor, da v pol leta vnese rešitev tudi v zakon. Izbira najbolj primernih posvojiteljev za posameznega otroka bo še vedno v rokah centra za socialno delo, spremembe pa samo omogočajo, da bodo posvojitelji lahko tudi istospolni, so opozorili.
Spremembe družinskega zakonika je v drugem glasovanju podprlo še več poslancev kot prvič - tedaj je za glasovalo 48 poslancev koalicije in poslanec italijanske narodne skupnosti, proti pa je bilo 29 poslancev SDS in NSi. Obe opozicijski poslanski skupini sta tudi zdaj glasovali proti ali pa so poslanci manjkali. Poslanec SDS Anže Logar se je prvič glasovanja vzdržal, danes pa je bil odsoten.
Odločitev DZ je vlada pozdravila. "Slovenija se s sprejetjem novele družinskega zakonika postavlja ob bok tolerantnim in vključujočim evropskim državam, med drugimi Avstriji, Nemčiji, Franciji, Združenemu kraljestvu, Irski in skandinavskim državam, ki so odprte do vseh posameznikov v družbi," so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
