Luka Mlakar
"Veseli smo, da smo doma. Po odhodu v Afganistan v začetku februarja smo danes vsi malo utrujeni od dolge poti," je včeraj po vrnitvi v domovino dejal stotnik Jernej Alič, poveljnik zadnjega kontingenta Slovenske vojske (SV) v bazi Herat v Afganistanu. "Glede samega odhoda je bilo vse zelo na hitro. Umik se je začel že dan po najavi ameriškega predsednika Joeja Bidna. Takoj naslednji dan se je začel proces zapiranja baz, naša se zapre konec junija. Hkrati je treba vedeti, da smo bili za premik domov popolnoma odvisni od italijanske vojske in njenega prevoza. Oni so nam rekli, kdaj se bomo vračali," je pojasnil Alič.
Pogrešali drevesa
Njihova pot domov se je začela v sredo ob štirih zjutraj po slovenskem času, ko so z vojaškim letalom C-130 iz Afganistana poleteli v Združene arabske emirate, iz Kuvajta pa so vrnitev v domovino nadaljevali s čarterskim letom do Rima. V italijanski prestolnici so pristali v četrtek v zgodnjih jutranjih urah, nato jih je SV z avtobusom prepeljala v Ljubljano. "Vsi smo bili najbolj zadovoljni, ko smo videli drevesa. Odkar smo prišli v Afganistan, nismo videli zelenega lista. Pogrešali smo tudi družino," je dodal Alič.
Na vprašanje, koliko jim je kot inštruktorjem uspelo izuriti afganistansko vojsko, je odgovoril, da so na tem področju dosegli izboljšave pri sposobnosti samostojnega odločanja, v logistiki in načrtovanju ter pri integraciji žensk v varnostne sile. "Naš prispevek je bil precej velik. Glede na neformalne pogovore lahko rečem, da so bili naši fantje cenjeni, tudi zaradi znanja angleščine. Tudi slovenska inštruktorja sta določene stvari dvignila na višji nivo. Mislim, da smo dali svoj delež in pomagali dvigniti nivo usposobljenosti afganistanske vojske," je ocenil Alič.
Številne težave in neprecenljive izkušnje
"Z umikom slovenskih vojakov iz Afganistana se zaključuje zgodovinsko obdobje za SV. To je bila zanje prva misija v popolnoma drugačnem geografskem okolju, kot so bili vajeni do takrat. Na začetku je prinesla številne težave, na primer delovanje vojaških vozil v puščavi, pri čemer so ugotovili, da so razmere povsem drugačne kot na primer na Kosovu. Je pa prinesla tudi neprecenljive izkušnje, tako posameznim vojakom kot tudi sistemu SV v celoti. Odločitev o umiku je bila sicer zgolj vprašanje časa in je politična. Ameriški predsednik Biden se je pač odločil, da bo to zdaj, simbolično v bližini obletnice napada na World Trade Center. Nakazuje se, da se bodo razmere na območju poslabšale, kar pod vprašaj postavlja celotno angažiranost mednarodne skupnosti v Afganistanu od leta 2001 naprej. Država bo zaplula v kaos, če ni v njem že zdaj," komentira obramboslovka Jelena Juvan.
Umik ne prispeva k umiritvi razmer
"Veseli me, da so se slovenski vojaki umaknili, ker so bili med drugim izpostavljeni nevarnostim. Koliko je njihovo delovanje prispevalo k umiritvi razmer v Afganistanu in rešitvi problemov, ki bodo tam ostali tudi po umiku ZDA in Nata, pa je veliko vprašanje. Ta umik sicer ne prispeva k umiritvi razmer v državi, ravno obratno. Zelo verjetno se bo po njem v Afganistanu začela nova faza državljanske vojne. Domnevam, da se bo nasilje še okrepilo, ob tem pa se bo povečalo število terorističnih dejanj. Končni rezultat tega bo zamenjava sedanjega režima v Kabulu, ki se na oblasti drži izključno s pomočjo zunanje podpore ZDA in Nata, predvsem denarne in vojaške podpore. Ko se bo ta podpora zmanjšala, ta režim verjetno ne bo zdržal pritiska talibanov. Zamenjavo režima v Kabulu lahko verjetno pričakujemo v enem letu," ocenjuje obramboslovec Anton Bebler.
Vlada Janeza Janše je sicer namero o koncu sodelovanja pripadnikov SV v misiji Nata Odločna podpora sprejela v sredo zvečer. Končalo naj bi se najkasneje konec avgusta, so sporočili takrat in še, da bodo s tem seznanili parlamentarna odbora za zunanjo politiko in za obrambo. Kot so nam pojasnili na obrambnem ministrstvu, so vojake z območja zdaj fizično umaknili, sodelovanje pa bo formalno opuščeno v avgustu.
Položaj v državi je brezupen
"Afganistan imenujejo pogorišče velesil in neosvojljiva država. Šest naših vojakov je delovalo v okviru italijanskega kontingenta. Kakih ključnih funkcij niso imeli, kar pomeni, da niso bistveno vplivali na situacijo v Afganistanu, ki je popolnoma brezupna. Natove sile in dobršen del ameriških zasebnih varnostnih služb so že pred dvema letoma, ko sem bil nazadnje tam, obvladovali samo nekaj večjih mest, preostalo ozemlje pa je bilo v rokah talibanov, ki so lahko prišli tudi na katerokoli točko v Kabulu in drugih mestih, razen v poveljstva tujih sil. Zakaj? Ker so se vsi ljudje zavedali, da je morda samo vprašanje nekaj mesecev ali let, kdaj bodo talibani spet prevzeli stvari v svoje roke. S tem da velik del prebivalstva v islamskih državah, zlasti nerazvitih, podpira šeriatsko pravo in versko ureditev države," pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila.
Na območju pustili opremo
Tudi obrambni minister Matej Tonin (NSi) je ob robu vaje Defender Europe 2021 na vadišču na Počku včeraj pojasnil, da je SV v Afganistanu pustila opremo, ki bi lahko bila koristna za afganistansko ljudstvo in nima kake večje vrednosti za njene nadaljnje misije. Odločitve o umiku po njegovih navedbah sicer niso želeli javno izpostavljati zaradi varnosti vojakov. Poudaril je, da je Slovenija odvisna od drugih zaveznikov in njihovih transportnih prevozov, ker je SV še vedno brez lastnega transportnega letala. "Vesel sem. Hvala bogu, da se je vse tako izteklo in da je bila ta dolga misija brez smrtnih žrtev," je pospremil vrnitev slovenskih vojakov iz Afganistana, kjer se je v 17 letih izmenjalo okoli 1400 pripadnic in pripadnikov SV.
Med vajo trčil vojaški helikopter
Še do sobote, 22. maja, poteka v Sloveniji niz vaj Defender Europe 2021, ki so jih poimenovali Zvezdni vitez, Jadranski udar in Takojšen odgovor, pripadniki SV pa sodelujejo tudi na vajah na Madžarskem, Češkem in v Nemčiji. Včeraj so na osrednjem vadišču SV na Počku izvedli del vaje, ob premierju Janezu Janši in ministru za obrambo Mateju Toninu si jo je ogledal tudi poveljnik ameriških sil v Evropi, general Tod D. Wolters. "Danes je bila prikazana izjemno kompleksna vaja, ki se mogoče zdi na prvi pogled enostavna, vendar je bila glede na število sodelujočih zahtevna, da je vse delovalo tako, kot mora," je Tonin povedal ob zaključku. Med urjenjem na vaji Jadranski udar pa je pri Brestanici helikopter Eurocopter Tiger udeležene zavezniške države poškodoval daljnovod, po trčenju v električne vode je zasilno pristal, nihče v posadki pa pri tem ni bil poškodovan.
Na včerajšnji dan je bil na tujih misijah sicer 301 slovenski vojak in vojakinja. Težišče delovanja SV v mednarodnih operacijah in misijah je na Kosovu, kjer je 218 pripadnic in pripadnikov SV, prisotni pa so tudi v BiH, Latviji, Libanonu, Srbiji, Somaliji in Severni Makedoniji. Po ministrovih napovedih se bo zaradi kadrovskih omejitev prisotnost na misijah v prihodnje še nekoliko spremenila. Osrednja prioriteta ostaja Zahodni Balkan, nekoliko se je že povečala prisotnost v BiH, to načrtujejo še v Maliju in v kratkem tudi v Iraku.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
