Po zmagi nad rakom se je želela vrniti na delo: "Sploh niso vedeli, kaj bi z mano"

Na bolniškem dopustu je preživela štiri leta, saj se zaradi različnih razlogov, povezanih z boleznijo, ni bila sposobna vrniti na delo. "Pa čeprav sem si zelo želela delati. Ko sem se delno invalidsko upokojena vrnila v službo, delodajalec ni vedel, kaj bi sploh počel z mano, na katero delovno mesto bi me dal. Leta so bila potrebna, da sem ponovno dosegla raven, s katero sem na delovnem mestu, kjer opravljam strokovno delo, zadovoljna tako sama kot tudi delodajalec." Tako svojo pot opisuje gospa, ki je pri 30 letih zbolela za težko obliko levkemije. Ko je dobila bitko, je bila soočena z izzivom vrnitve na delo, pri čemer je ob polovični plači zaradi delne invalidske upokojitve dobila le 200 evrov pokojnine, kar je močno oslabilo tudi njen socialni položaj. Njena zgodba orisuje težave, s katerimi se soočajo tisti, ki zbolijo za rakom, pa se bodisi invalidsko upokojijo bodisi se po zmagi nad rakom zmorejo vrniti na delo. O rešitvah, ki bi izboljšale njihov položaj, so govorili na okrogli mizi z naslovom Zaradi bolezni še ob socialno varnost? v organizaciji Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET. Sogovorniki so se strinjali, da obstoječe zakonodajne rešitve niso ustrezne. Bolnikom in nekdanjim bolnikom z rakom je treba s sistemskimi ukrepi omogočiti čimprejšnje okrevanje in povratek na delo, ki ga zmorejo, jim zagotoviti celostno medicinsko poklicno rehabilitacijo - in to čim prej, ne šele po koncu zdravljenja. Ljudem, ki jih je bolezen trajno oropala zmožnosti za delo, pa omogočiti dostojno socialno varnost.

Socialna izolacija med bolniškim dopustom in finančne težave

Rak vpliva na vsa področja bolnikovega življenja. Tako se ob socialni izolaciji v času bolniške odsotnosti za bolnika začnejo tudi finančne težave. Pa čeprav bi takrat, tako Kristina Modic, predsednica Združenja ONKO NET, zaradi nujne rehabilitacije in potrebe po prehranskih dopolnilih potreboval celo več denarja. Nekateri se sicer po zdravljenju brez težav vrnejo na delo. A veliko je takih, ki imajo posledice in lahko delo opravljajo z omejitvami, štiri ure.

Pomembna čimprejšnja vrnitev na delovno mesto

Da je za vse, ki to zmorejo, čimprejšnja vrnitev na delovno mesto pomembna, saj je del rehabilitacijskega postopka, je opozorila tudi Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, ki pravi, da ni nujno, da se vrne za štiri ure ali za osem. Tudi dve uri sta za ponovno socialno vključevanje na delovnem mestu pomembni. Ob tem je predsednik Obrtno podjetniške zbornice Branko Meh poudaril, da je zlasti v majhnih obratih, ki štejejo pet do deset delovnih mest, težko zagotoviti delo za ljudi z omejitvami. A so se vsi - tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj in predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Dean Premik - zavzeli za nujno čimprejšnjo rehabilitacijo, poklicno prekvalifikacijo in dostojne invalidske pokojnine.