Podjetja in likvidnost: Kako ustaviti likvidnostni šok

Če so se prvi interventni ukrepi za omilitev posledic epidemije osredotočili na socialno varnost, v drugem zamahu pozornost dobiva gospodarstvo na področju ohranjanja likvidnosti. Podjetja se soočajo s številnimi tveganji in finančno nedisciplino, kar ogroža njihovo likvidnost in solventnost. Znake ohlajanja gospodarstva so izvozna podjetja čutila, še preden je Slovenijo zajela epidemija, saj se je nekoliko ohromila plačilna disciplina, zaznan pa je bil tudi rahel upad naročil na področju investicijskih projektov.

Porast plačilne nediscipline tudi v tujem okolju

Velik del podjetij iz dejavnosti kovinske industrije zaradi posledic koronavirusne bolezni ustavlja poslovanje in zapira proizvodne obrate. Prve ocene kažejo, da bodo po ponovnem zagonu potrebovala kar nekaj mesecev, da bi znova vzpostavila normalno poslovanje. Z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se bo ta čas verjetno še podaljšal, saj bo precej globalnih manjših dobaviteljev propadlo in s tem prekinilo utečene procese znotraj dobaviteljskih verig. Rešitve zanje lahko prinese le hiter odziv države z učinkovitimi in različnimi podjetjem prilagojenimi ukrepi, s katerimi bi reševali tako likvidnost kot solventnost.

Prav bi prišla zamrznitev, tudi pokritje stroškov kreditov

V mariborski družbi Primat so zaznali zmanjšanje naročil na domačem trgu in drugih evropskih trgih. Vrednost dnevnih naročil se jim je zmanjšala za polovico, trend je še vedno padajoč: ''Povsem jasno je, da niti mi niti številna druga podjetja v Sloveniji ne bomo zmogli sami prenesti prihajajočega likvidnostnega šoka, četudi bomo morda lahko uveljavljali ukrepe iz megazakona,'' opozarja predsednik uprave Matjaž Andric. ''Ta namreč predvideva, da bomo nadomestila plač za delavce, ki jih bomo napotili na čakanje, morali najprej poravnati sami, šele mesec kasneje pa uveljavljali povračilo. Ker plače zaposlenim v podjetjih praviloma plačujemo za nazaj, bomo v našem podjetju izplačilo plač za marec izvedli v aprilu, ko bodo negativne posledice upada naročil že očitne, v maju in juniju pa bo likvidnostni šok še bolj izrazit. Takrat nam bodo v plačilo zapadle še terjatve dobaviteljev za naročila, ki smo jih izvajali še v obdobju pred razglasitvijo epidemije, ko so bile razmere še povsem drugačne. Tudi pri kupcih se plačilna nedisciplina povečuje. Rešitev nam po naši oceni lahko prinesejo le hitri in odločni ukrepi države, sicer bo gospodarska škoda večja, negativni učinki za državo pa se bodo multiplicirali tudi skozi večje število brezposelnih.''

Mirnega spanca ni več, koristil bi "moderen DUTB"

"Precej smo odvisni od tiska lokalnih tedenskih časopisov, smo torej na prostem trgu. In sporočili so nam že, da zato, ker v tem obdobju nimajo reklamnih oglasov, naj plačil ne pričakujemo pred septembrom. A kdo bo to zdržal," pa se sprašuje Miran Gracer, lastnik in prokurist podjetja Grafike Gracer. "Zato srčno upam, da bo ta tehnični del vlade z Lahovnikom na čelu res izpeljal nekakšen moderen DUTB, kamor bomo lahko podjetja prijavljala svoje terjatve in, četudi po židovskih obrestih, dobila likvidna sredstva. Ker naši dobavitelji nas dolgo ne bodo čakali." V podjetju, kjer so zaradi pomanjkanja dela polovico od skupno 28 delavcev poslali na čakanje, marca še niso računali, da bodo stvari šle tako daleč. "Smo precej uspešni na javnih razpisih, tiskamo za zdravstvene domove, bolnišnice, zato smo mislili, da ne bo tolikšnega izpada dohodkov. Sploh celjska bolnišnica je eden naših največjih poslovnih partnerjev. A ker razen nujnih dejavnosti ostali del bolnišnice stoji, stojijo tudi naročila. Enako velja za zdravstveni dom. Veliko smo tiskali tudi za turistične agencije, te letos najverjetneje ne bodo izdale nobenega kataloga. Tiskali smo tudi za sejme, za predstavitve podjetij, šole. Tudi tega sedaj ni nič, vse se je ustavilo," opisuje Gracer, ki pred septembrom ne pričakuje boljših časov. "Že s tem, da delavcev, za katere nimamo dela, sedaj ni treba plačati, smo zadovoljni. Nekaj časa tako lahko zdržimo, ker nimamo niti centa kredita. A dolgo ne. In kako bo, ne upam razmišljati. V začetku koronaukrepov sem še kar mirno spal, sedaj mirnega spanca ni več. Skrbi me predvsem za delavce. Za vsakim je namreč družina, odvisna od njegovih prihodkov."

Tako ne bo šlo dolgo

Tudi Direktor Term Vivat Metod Grah izpostavlja likvidnosti podjetij, zaradi česar je že pisal gospodarskemu in finančnemu ministru. "Od 12. marca, ko smo prenehali poslovati, nimamo prihodkov, prav tako ne druge gospodarske družbe v turizmu. V marcu smo morali plačati vse obveznosti za februar, poleg plač še davščine, obveznosti do dobaviteljev, koncesijo … Na koncu smo v tem mesecu pridelali 103 tisoč evrov izgube. Simulacije za april kažejo, da bomo v tem mesecu imeli 113 tisoč evrov minusa. Torej v dveh mesecih 216 tisoč negativnega finančnega toka kljub vladni pomoči. V bolj robustnih podjetjih to za zdaj še zmoremo, drugi so v večjih težavah, predvsem dobavitelji, a tudi mi ne moremo tako vzdržati več mesecev." Zato si tudi sam prizadeva za podaljšanje dobe, v kateri bi lahko turistični delavci ostali na čakanju do šest mesecev. "To je zelo pomembno, saj jih bomo vse vzeli nazaj takoj, ko jih bomo potrebovali," pravi Grah, ki izpostavlja, da mora vlada jasno pojasniti določbe o odlogu kreditnih obveznosti. Te si namreč po njegovem mnenju banke in kreditojemalci zdaj različno razlagajo.