Podjetja se v Sloveniji za prodajo terjatev še vedno odločajo dokaj redko v primerjavi s podjetji v Evropi

V obdobju koronavirusa se podjetja še bolj kot običajno srečujejo s terjatvami, zato smo preverili, kakšni so trendi v zadnjem obdobju na tem področju, pa tudi, v kateri dejavnosti se najbolj odločajo za storitve odkupa terjatev, s čimer želijo povečati verjetnost, da bodo dobili terjatev sploh poplačano oziroma bo ta poplačana v čim višjem odstotku. V čem je za upnika terjatve prednost, če prepusti odkup terjatev tistim, ki se s tem poklicno ukvarjajo - je to v prihranku časa, ki bi ga porabili za izterjevanje ali se tako poveča uspešnost pri iztržku terjatve. Zanimivo je tudi vedeti, za katere konkretne ukrepe se odkupovalci terjatev odločajo, da so bolj uspešni pri sami izterjavi, ter kolikšen delež poplačila terjatve sploh lahko pričakuje upnik. V katero smer bo torej šla dejavnost odkupa terjatev v prihodnje?

V bankah odkupujejo le nezapadle terjatve

Matija Mazalović, pri NLB vodja oddelka trgovinskega bančništva in odkupa terjatev, ugotavlja, da se je povpraševanje po odkupih terjatev bistveno povečalo marca ob začetku prvega vala epidemije koronavirusa, ko so podjetja potrebovala dodatno likvidnost in so kot hitro rešitev uporabila prodajo terjatev. Spomladi so po tem instrumentu veliko povpraševala tudi podjetja, ki do takrat te storitve niso uporabljala, a so bila zaradi podaljševanja plačilnih rokov s strani kupcev primorana poiskati sredstva za plačilo svojih obveznosti do dobaviteljev. Kot ugoden in hiter vir so prepoznala prav prodajo terjatev.

"Odkup terjatev je storitev, ki podjetju zagotavlja neko stalno likvidnost, hkrati pa ne obremenjuje njegove bilančne slike. Opažamo, da je v času koronakrize naraslo tudi povpraševanje po odkupu zapadlih terjatev oziroma terjatev do kupcev s slabo plačilno disciplino. Teh terjatev banke ne odkupujemo, ampak odkupujemo le terjatve, ki še niso zapadle. Prodajalcu ni treba prodanih terjatev zavarovati pri zavarovalnici. Ker v NLB odkupujemo terjatve brez zavarovanja, nam tudi ni bilo treba zniževati limitov za odkupe terjatev, kot se to dogaja pri nekaterih drugih institucijah. Nasprotno - kriterije za odobritev limita za odkup terjatev smo celo znižali, da bi komitentom omogočili dodatne možnosti prodaje terjatev," pove sogovornik.

V koronačasu je več slabih terjatev, zato banka pred odkupom terjatve oceni sprejemljivost kupca, pregleda kvaliteto sodelovanja prodajalca in kupca ter oceni verjetnost neplačila. "Če terjatev oziroma njenega kupca ocenimo kot sprejemljivega, lahko ponudimo odkup terjatev, drugače žal ne. V določenih primerih lahko ponudimo odkup terjatev z regresom do prodajalca, če ima ta sprejemljivo boniteto. Za take rešitve se odločajo zlasti podjetja, ki potrebujejo likvidnost, a imajo kupce s slabšo plačilno disciplino. Več kot 90 odstotkov terjatev odkupimo brez regresa do prodajalca terjatve, kateremu izplačamo višino računa, zmanjšano za diskont in nadomestilo za odkup terjatev. S tem, ko prodajalec brezregresno proda terjatev, je z njo zaključil. Celotno tveganje neplačila in morebitno izterjavo prevzema banka. Zato prodaja terjatev pozitivno vpliva na prodajalčevo boniteto pri banki in njegovih poslovnih partnerjih," meni Matija Mazalović.

Svetujejo brezregresno prodajo terjatev

"Poplačilo odkupljenih terjatev je 100 odstotkov. Do zdaj še nismo imeli primera, da kupec ni plačal svoje obveznosti. Včasih je pri kakšni odkupljeni terjatvi prišlo do zamude s plačilom, a so bile vse odkupljene terjatve na koncu poplačane. Pri odkupljenih terjatvah smo zelo prilagodljivi. Če kupec oceni, da na datum valute plačila ne bo mogel zagotoviti sredstev za poplačilo odkupljenih terjatev, smo pripravljeni zapadlost te terjatve podaljšati za določeno obdobje. Upnik, ki proda terjatev, pa prejme plačilo terjatve v celotni višini, seveda znižano za naše stroške (nadomestilo in diskont). Če je terjatev odkupljena brez regresa, je prodajalec z njo zaključil. V primeru odkupa terjatev z regresom pa je prodajalec - v primeru neplačila kupca/dolžnika - dolžan poravnati odkupljeno terjatev. To je tudi razlog, da odkupljene terjatve z regresom v NLB predstavljajo le do približno desetine portfelja odkupljenih terjatev. Podjetjem vsekakor svetujemo brezregresno prodajo terjatev," doda sogovornik konkretne izkušnje s področja odkupa terjatev.

Podjetja se v Sloveniji za prodajo terjatev še vedno odločajo dokaj redko v primerjavi s podjetji v Evropi. "Morda zavedanje o prednostih te storitve tako za prodajalca kot za kupca še ni na primerljivo visokem nivoju, zato priporočamo podjetjem, naj se o uravnavanju svojega obratnega kapitala in likvidnostnih tokov posvetujejo s svojim poslovnim svetovalcem v banki. Prepričan sem, da bomo tudi v Sloveniji ob nadaljevanju stalne rasti števila prodanih terjatev kmalu na povprečju EU. Podjetja se za prodajo terjatev odločajo predvsem na podlagi hitrosti izvedbe storitve in njene cene. Poleg tega bo v prihodnje zelo pomembna digitalizacija storitve, za kar smo v NLB že poskrbeli. Podjetja lahko NLB prodajo terjatev preko posebne spletne aplikacije, vsi postopki pa tečejo hitro in brezpapirno. Tudi zato smo lahko najugodnejši ponudnik odkupa terjatev v Sloveniji. Ker je Slovenija izvozno naravnana država, naši glavni trgi pa v državah EU, smo se lani včlanili v združenje FCI (Factor Chain International) in na ta način omogočili slovenskim podjetjem brezregresno prodajo terjatev tudi njihovim kupcem iz tujine. Odkup terjatev se stalno razvija in se bo tudi v prihodnje, pri tem pa bo glavna usmeritev, da gre za produkt, ki omogoča podjetjem hitro in učinkovito takojšnje plačilo njihove prodaje," sklene predstavnik NLB.