Se morda zavedate, kako se lahko spremeni Slovenija zaradi globalnega segrevanja? Morda se sliši malo učeno, a lahko povem tudi drugače: če se temperatura zraka počasi počasi dviguje, se na vročino lahko navadimo kot žaba, ki jo daste v lonec z vodo in nato vodo počasi segrevate. A nekje so temperaturne meje vseh živih bitij. Mogoče opažamo hujšo poletno vročino, no, tudi manj zimskega mraza, to je na hitro verjetno res najbolj izrazit kazalec, da se ozračje segreva. Precej bolj prikrito pa je lahko drugo dogajanje okoli nas. Na primer, da se nekateri potoki, ki so v preteklosti ves čas imeli vodo, poleti prehodno posušijo. Če boste zamahnili z roko, češ, kaj pa potem, naj vam povem, da to ni tako redek pojav. Pa ni rečeno, da se to zgodi samo zaradi manjše količine padavin ali pa zato, ker postajajo padavine časovno neenakomerneje porazdeljene čez leto. K temu prispeva tudi povečano izhlapevanje zaradi toplejših dni in noči. Pa zato, ker rastline zaradi tega potrebujejo več vode in jo pač črpajo iz tal, dokler je je kaj. Zaradi tega sicer ne bomo ostali brez hrane, mogoče bo treba ponekod paziti na porabo pitne vode. Postopno spreminjanje podnebja vpliva tudi na rastline. Višja temperatura pomeni večji temperaturni šok, predvsem za tiste rastline, ki imajo raje malo hladnejše podnebje. Smreka, na primer. Če sočasno pride še do suše, se stanje še poslabša. Rastline oslabijo in začnejo počasi umirati. Ne čez noč, a v dvajsetih, petdesetih, sto letih se bo to zelo verjetno poznalo. Pa si zradirajte smreko iz naših gozdov. Marsikje se je to že skoraj zgodilo zaradi žleda in lubadarja. Najbrž bi bilo slednjega tudi precej manj, če bi bila poletja nekoliko manj vroča in manj suha.
Na žalost smreka ni edina rastlina, ki čuti posledice podnebnega segrevanja. Kaj pa kulturne rastline, naša hrana? Kar poglejte, kolikokrat se zgodi, da so letine slabše zaradi suše pa zaradi pogostejših ujm! Vreme postaja bolj nepredvidljivo in tudi zaradi hladnega maja, kot je bil letošnji, bo verjetno pridelek nekaterih poljščin slabši. Sicer je svet globaliziran, in če ravno pri nas ne zraste dovolj določene hrane, jo lahko kupimo drugod, saj pogoji niso vsako leto povsod slabi. A če bo takih primerov vse več, najbrž tudi drugi ne bodo prav zlahka prodajali svojih pridelkov. Naša družba pa še vedno deluje po principu povečevanja porabe energije. Namesto da bi listje pometali s tal, ga odstranjujemo s pihalniki, na primer. Res izjemen izum človeštva.
