"Podnebne ukrepe lahko rešujemo samo skupaj, vsa ministrstva, vse občine, vsa podjetja in vsak posameznik. Posledice podnebnih sprememb bomo občutili vsi. Zato je potrebno, da smo odločni in ambiciozni. Za nazaj smo lahko kar zadovoljni, svoje cilje lepo izpolnjujemo," je dejal minister za okolje in prostor Simon Zajc na današnji predstavitvi poročila Podnebno ogledalo Slovenije, ki je izšlo v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Predstavitev je organiziral Institut Jožef Stefan v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor.
Evropska unija se je za obdobje do leta 2030 obvezala, da bo emisije toplogrednih plinov (TGP) zmanjšala za 40 odstotkov glede na leto 1990. Slovenija si je v tem okviru zastavila cilj, da bo emisije do leta 2030 zmanjšala za 15 odstotkov glede na leto 2005. Do sedaj zastavljene cilje Slovenija uspešno izpolnjuje. Kot kaže, pa bo izpolnila cilje že za leto 2020, saj je v letu 2017 zabeležila zmanjšanje toplogrednih plinov za skoraj tri odstotke.
Promet predstavlja veliko nevarnosti za povečanje emisije
Najslabše je v prometu
Najslabše je sicer stanje v prometu, kjer ni več prostora za rast emisij. Kot je dejal Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, je ravno v prometu velika nevarnost, da bi se emisije še povečale. Da se to ne zgodi, bi bil eden od ukrepov prehod na električna vozila. Ključni ukrep pa bi bilo povečanje javnega prometa, predvsem železniškega. Po njegovem bi bilo treba zagotoviti hitre železniške povezave med mesti in ob njih. Za primer je izpostavil okolico Ljubljane, ki bi morala biti izrazito bolj opremljena z železniško infrastrukturo, da bi večina dnevnih tranzicij potekala po železnici in se nato povezovala s preostalim javnim prometom. "To so ukrepi na daljši rok. Kajti kot vemo, tu so velike težave z umeščanjem v prostor, z načrtovanjem in finančnimi sredstvi. Če želimo na tem področju v prihodnosti narediti večji korak, moramo danes začeti še bolj intenzivno delati," je izjavil Merše in dodal, da so napovedi za rast prometa zastrašujoče. Predvideva se namreč štiriodstotna letna rast pri tovornem prometu in enoodstotna pri potniškem. "Kar pomeni, da se bo gneča na naših cestah še izrazito povečala, če ne bomo ukrepali. Časa pravzaprav nimamo veliko," je posvaril Merše.
Tudi občinski cilji
Vir emisij toplogrednih plinov je tudi govedoreja, ki je pri nas glavna kmetijska panoga. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije je poudaril, da sta med najpomembnejšimi ukrepi za zmanjšanje emisij na tem področju učinkovita reja živali in učinkovito kroženje dušika v kmetijstvu.
Struktura toplogrednih plinov
Največji delež v emisijah, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo (neETS), prispeva promet, in sicer skoraj 51 odstotkov, sledijo kmetijstvo z okoli 16 odstotki, stavbe z 11 odstotki, industrija z 10 odstotki, sektor proizvodnje električne energije in toplote s 5 odstotki in sektor ravnanja z odpadki s prav tako 5 odstotki.