Zunajparlamentarna SLS, ki odločno podpira obstoječo Janševo vlado, ima v soboto v Ankaranu razširjeno sejo izvršilnega odbora. A kar je bolj zanimivo, je strateški posvet, ki bo potekal v okviru tega strankarskega srečanja. Poleg evropskega poslanca SLS Franca Bogoviča in Monike Kirbiš Rojs, državne sekretarke za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki vodila bo tudi odbor za kohezijo in skladni regionalni razvoj pri SLS, bosta na njej sodelovala še ustanovitelj Nove ljudske stranke (NLS), zdaj prav tako državni sekretar pri MNZ Franc Kangler in vodja Zelenih Slovenije Andrej Čuš. Slednji je nekdanji član in poslanec SDS. Dalje: od zunanjih gostov sta bila med uvodničarje vabljena predsednikov svetovalec, nekdanji ustavni sodnik, diplomat in politik Ernest Petrič ter vodja konzularnega sektorja pri MZZ Andrej Šter, zelo aktiven in prisoten v času vrhunca koronavirusne krize. Toda slednjega zaradi zasebnih obveznosti naposled, kot pravi, ne bo.
"Pogovori z Zelenimi in drugimi"
Po političnih krogih so zaokrožila ugibanja, ali gre za poskuse novih političnih navez in kandidatov. Znano je, da sta Kangler in SLS spore iz preteklosti zgladila, potem ko je bil nekdanji mariborski župan iz SLS celo izključen. NLS in SLS sta že lani podpisala dogovor o skupnem nastopu na evropskih in državnozborskih volitvah. "Pogovori tečejo o morebitnem skupnem nastopu z Zelenimi Slovenije in še z nekaterimi drugimi političnimi strankami," pojasnjuje Kangler.
Petrič še ne ve, ali in kako se bo politično aktiviral, Šter dodatne "aktivacije" nima v planu
Redne volitve so 2020, toda ...
SLS je iz parlamenta izpadla leta 2014, vrnitev ji doslej ni uspela. Bogovič je mandat v Evropskem parlamentu obranil na skupni listi s SDS. Med državnozborskimi strankami prav tako ni NLS in Zelenih. Na desnici je jasna kalkulacija, da bi se ob veliki možnosti, da SMC ne bo več uspelo prek parlamentarnega praga, in hudi krizi Desusa - ti stranki sta sedaj v Janševi vladi - poleg dominantne SDS in NSi morala v državni zbor prebiti še kakšna stranka ali koalicija strank, da bi izboljšali možnosti ponovnega oblikovanja in vodenja vlade. Po rednih rokih bi morale biti 2020., a v globalno in nacionalno nepredvidljivih razmerah so možni tudi drugi scenariji.