Partnerice nastajajoče vlade Janeza Janše so se v koalicijski pogodbi zavezale k ponovni uvedbi naborniškega sistema, a že pred novimi političnimi razmerami, januarja so v SDS predlog vložili v parlamentarno proceduro. Predlagatelji so takrat pojasnili, da bi bilo treba uvesti šestmesečno služenje vojaškega roka, ker da "število stalnih pripadnikov ne zadošča več niti za obrambo Slovenije v primeru vojaškega napada niti za učinkovito delo v miru". Vojaški rok bi trajal šest mesecev, če bi se kdo odločil za civilno služenje vojaškega roka, pa dvakrat več. Vojaški obvezniki bi postali s 17. letom, praviloma pa služenje pričeli z dopolnjenim 19. letom. Zakon naj bi začel veljati prvega septembra letos. A po današnji razpravi v državnem zboru je jasno, da predlogu niso naklonjeni v večini poslanskih skupin.
Mahnič: Dve leti imamo
"Treba je vedeti, da je bil ta zakon vložen, še preden je odstopil predsednik vlade Marjan Šarec. Zdaj bo treba naborništvo uvesti tako, da se bomo vse štiri stranke dogovorile, na kakšen način," je ob robu seje povedal poslanec SDS Žan Mahnič. Če bo predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, o katerem bodo glasovali danes, končal zakonodajno pot, bo to pač naloga nove koalicije, je dejal. "Dve leti imamo, da to naredimo, v koalicijski pogodbi je to zapisano, partnerji so podpisali in tukaj ni nobenih dilem," meni in še ocenjuje, da bi bila konsolidacija Slovenske vojske ključen doprinos uvedbe naborniškega sistema. Kot je dejal, bi po podatkih ministrstva za obrambo ponovna uvedba naborništva predstavljala finančno obremenitev v višini 33 milijonov evrov letno.
Sodobne grožnje zahtevajo specializirane pripadnike
"Strokovne potrebe po vpeljavi naborništva ni. Treba se je vprašati, zakaj se države odločajo za tako fundamentalno spremembo. Lahko je sprememba v varnostnih okoliščinah v neposredni soseščini, kar v našem primeru ni. Države poskušajo tako izpolnjevati neke obveznosti, mi imamo do zveze Nato druge oblike obveznosti, z izpolnjevanjem katerih imamo sicer prav tako težave.
Ozreti se moramo k razlogom, zakaj smo naborništvo pred dvajsetimi leti ukinili, in se vprašati, ali se je od takrat kaj spremenilo. Mladi so danes še manj pripravljeni vstopiti v vojaško službo, njihova fizična pripravljenost je še slabša. Z naborniki nikakor ne moremo reševati kadrovske podhranjenosti slovenske vojske, saj ne morejo opravljati istih nalog kot poklicni vojaki, ne smemo jih pošiljati v tujino na mednarodne operacije in misije. Sodobne grožnje oziroma naloge zahtevajo visoko specializirane in usposobljene pripadnike, to pa naborniki niso. Takšna odločitev potrebuje širok politični in družbeni konsenz," ocenjuje obramboslovka dr. Jelena Juvan.