V predvolilnem času nas z vseh koncev bombardirajo z najrazličnejšimi informacijami o EU. Predvsem o tem, zakaj je EU za nas dobra. Zakaj moramo biti za EU. Zakaj moramo voliti. Zakaj je naša edina prihodnost evropska prihodnost. In zakaj so vsi, ki kritizirajo EU, njeni sovražniki. In seveda tudi vaši in naši sovražniki.
V trenutnem diskurzu najbolj ogrožajo Evropsko unijo populisti. Nacionalisti. Evroskeptiki. In vsi, ki kakorkoli kritizirajo EU. Če bo na teh evropskih volitvah kaj narobe, bo zaradi njih. Če bo v EU kaj narobe, bo zaradi njih. In če bo EU slučajno propadla, bo zaradi njih.
Diskurz o EU kaže na trajno značilnost: da EU same sebe sploh ne razume. Ne razume tega, kar se ji dogaja. EU ne ve niti tega, kdo jo sploh ogroža. Niti ne ve, kdo je odgovoren za vedno manjšo politično podporo, ki jo EU uživa med Evropejci. Kdo je kriv, da je "evropski projekt" "v krizi". In kdo bo kriv, če bo EU propadla.
Naj povem naravnost: to niso in ne bodo niti evroskeptiki niti nacionalisti niti populisti. Niti drugi kritiki EU. Krivci so in bodo tisti, za katere večina misli, da so največji podporniki EU. To pa so evropski politiki. In EU birokrati. Proevropsko orientirani novinarji. In vsi drugi slepo proevropsko orientirani posamezniki na položajih moči.
EU v krizi? Zato, ker služi predvsem ali celo izključno interesom političnih elit. In najmočnejših držav v EU. Tu prednjači Nemčija. Ki EU uporablja za doseganje svojih ekonomskih in političnih ciljev
Rešitev projekta EU je torej vsaj dvojna. Prvič, treba je doseči enakopravnost vseh članic EU. In to ne samo na papirju. Ampak tudi v praksi. In drugič, v EU je treba prerazporediti bogastvo
