O imenovanju slovenskega člana Evropske komisije nisem hotel pisati, preden bi ga vlada imenovala. Videti bi bilo kot nekakšno vmešavanje. Zdaj pa si dovoljujem, da nekaj o tem napišem. Prvo, kar mora neka država sama pri sebi razjasniti, je, kaj pričakuje od nove Evropske komisije. Vsi govorijo o pripravah na velike reforme, na spremembe v EU, tudi pričakovanja držav so velika. Ne gre samo za vprašanje priseljencev, ki je seveda med najpomembnejšimi, ampak tudi za temeljno vprašanje, kako kljubovati evroskeptikom, z drugimi besedami, kako Evropsko unijo približati državljanom. Bruselj je namreč daleč in med prebivalstvom prevladuje neprijeten vtis, da v Bruslju odločajo mimo volje državljanov.