(POGLED) Je Venezuela vredna, da ogrozi vladno koalicijo?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Na večer po tistem, ko se slovenska vlada ni mogla odločiti, ali naj sprejme predlog zunanjega ministra dr. Mira Cerarja in prizna venezuelske kvizlinške pučiste, sta se na javni televiziji v Odmevih soočila Miha Kordiš (Levica), ki je zahteval obsodbo imperializma ZDA, in predstavnik Cerarjeve stranke, ki je zagovarjal svojega ministra. Voditelj jima je postavil značilni vprašanji: Slovenija je majhna, njeno stališče malo šteje, zakaj bi se pričkali o tem? Ali je Venezuela vredna, da ogrozi vladno koalicijo?
Cerarjev poslanec je odvrnil, da se moramo pridružiti razvitim demokracijam, za Kordišev odgovor pa je zmanjkalo časa. Poskušajmo tukaj odgovoriti na televizijski vprašanji.
Na tezo o slovenski majhnosti je odgovor preprost. Jugoslavija je z 20 milijoni prebivalk in prebivalcev delala zgodovino v svetu s tremi milijardami in pol ljudi. Vpliv Slovenije, dveh milijonov v Evropski uniji s 512 milijoni, bi lahko bil nekaj več kot polovično tolikšen. A mehaničen račun v politiki ne velja: poglejmo samo, kolikšen vpliv ima v politiki EU davčna oaza Luksemburg z dobrega pol milijona prebivalcev.
Odgovor na drugo vprašanje pojasnjuje nemoč dosedanjih slovenskih vlad. Če je Venezuela predaleč, da bi jo vlada videla, potem tudi ne vidi, da je ameriški imperializem blizu, imperializem razvitih demokracij pa še bliže. Prostorska in časovna kratkovidnost je značilna za buržoazno politiko v odvisnih državah, kakršna je zdaj Slovenija. Kratkovidnost je razvidna tako iz tistega, kar buržoazni politiki in političarke delajo, kakor iz tega, kar govorijo. Delajo to, kar jim naroči birokracija EU in kar jim podtaknejo brezimni lobisti transnacionalnega kapitala. Govorijo pa priljudne modrosti in zdravorazumske puhlice.
Priljudne modrosti niso analitično orodje, pač pa retorični postopki. "Če si član kluba, moraš plačevati članarino," je rekel premier, mislil pa je na nore zahteve NATO pakta, da se za velikanske denarje oborožimo za bojevanje v ameriških imperialnih avanturah. "Zakaj pa ne bi bili člani kluba kulturnih?" mu je z istim retoričnim obratom odvrnil pisatelj Vinko Möderndorfer, predsednik Prešernovega sklada.

Josip Rastko Mocnik, sociolog Portret Avtor Bobo
Bobo
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta