"Pa ne bomo nakazovali denarja prek nekih smrdljivih društev, raje kar nekomu, ki ga potrebuje, osebno na TRR," je bilo le eno izmed besedil, ki so te dni zaokrožila po spletnih omrežjih s polnim naslovom gospe, ki je nujno potrebovala pomoč. Pod opisom situacije so bili slika hiše, opis poti, poln TRR z imenom, priimkom in naslovom starostnice, ki da živi sama, daleč od ostalih. Priznam, skorajda sem izpustila najljubšo skodelico kave, ko sem ugotovila, da med podatki malodane manjka samo še koda PIN te gospe. Razlog za popolno razkritje podatkov je bil jasen: ker da "vsi kradejo, vsi jemljejo procente". Avtorica objave se ni dala, vse dokler se ni vmešal pristojni CSD. In čeprav morda dobronamerna objava, je gospo izpostavila kopici tveganj in zapletov, za katere lahko le upamo, da bodo minorni.
Zlorab nekaterih humanitarnih društev ni mogoče zanikati, a pavšalno blatenje in solistične akcije podobnega tipa so v škodo predvsem - uporabnikom humanitarne pomoči. Pustimo ob strani varovanje osebnih podatkov in starostnike, ki si niti približno ne znajo in ne zmorejo predstavljati, da njihovi podatki z nekaj kliki dosežejo nekaj tisoč ljudi. Splet je namreč postal velika baza podatkov, tudi za lopove, kriminalce in prevarante.
Vsaka pomoč mora biti dostojna in dostojanstvena
