Evropska unija je bila v svoji osnovi ekonomska integracija, zato v prvih desetletjih povezovanja ni imela svojega kataloga temeljnih pravic. Danes pa se ponaša z enim najbolj modernih katalogov temeljnih pravic na svetu, z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (listino), ki je bila razglašena leta 2000, a takrat še ni imela zavezujoče pravne narave. Zavezujočo naravo je dobila šele z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati v decembru 2009, torej pred desetimi leti. Da bi se njen pomen občutil tudi v praksi, je nujno, da so posamezniki seznanjeni z načeli in pravicami, ki jih listina ureja, in z možnostjo njene uporabe na nacionalnih sodiščih.
Čeprav so k spoštovanju in uporabi prava EU zavezani vse institucije in državni organi v državah članicah, imajo sodišča pri tem posebno vlogo. Pravice, ki jih za posameznike ustvarja pravo EU, so v prvi vrsti dolžna varovati prav nacionalna sodišča, ne glede na njihov položaj v nacionalnem pravnem sistemu, s tem pa so odgovorna za pravilno uporabo in razlago prava EU v konkretnih primerih, vključno z uporabo listine. Tako imajo nacionalna sodišča, ki so z vstopom v EU postala tudi evropska sodišča, izjemno pomembno vlogo v procesu evropske integracije. Če se pravo EU nepravilno uporablja, to pomeni, da posameznikom niso zagotovljene pravice, ki jim jih daje pravo EU - pravice na področju potrošnikov, delovnega prava, prava družb, intelektualne lastnine idr.
Listina je nekakšna delna ustava EU, ki ureja vse ključne politične, socialne in ekonomske pravice posameznikov v EU, torej tudi v Sloveniji. Razdeljena je na sedem poglavij in štiriinpetdeset členov, pravice in načela, ki jih ureja, pa so med drugim človekovo dostojanstvo, pravica do življenja, prepoved mučenja, pravica do svobode in varnosti, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, svoboda izražanja, svoboda gospodarske pobude, lastninska pravica, prepoved diskriminacije, enakost žensk in moških, pravice otrok, invalidov, starejših, obširen nabor pravic delavcev, socialna varnost, varstvo okolja in varstvo potrošnikov. Čeprav je seznam pravic v listini obširen, pa so nekatere izmed njih vendarle bolj programske narave, na primer pravice s področja socialnega prava, zato bo v prihodnje zelo pomembno, kako jih bo razlagalo sodišče EU.
Kot družba bomo morali ponotranjiti dejstvo, da je pravni red EU pravzaprav naš domači pravni red. Evropeizacija je namreč tudi kulturni fenomen
